Page 31 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 31
Ribolov in akvakultura v celinskih vodah 1.5
ustreznih odločitev, vplivale na državne zakone za določeno oko-
lje),
• razvoj pristopov za sodelovanje različnih sektorjev in medsektor-
skih programov (upravljanje celinskih voda med različnimi sek-
torji, tako da se ohranja okolje, npr. med energetskim, kmetijskim
in ribiškim sektorjem),
• spoštovanje kapitala in pravice interesnih skupin (spoštovanje kul-
turnih vrednot, mišljenj, znanja in raznolikosti staroselcev in osta-
lih prebivalcev),
• narediti akvakulturo pomembno zaveznico celinskega ribištva (ra-
zvoj trajnostne akvakulture, akvakultura sladkovodnih ribolovnih
organizmov),
• razvoj akcijske strategije za svetovno celinsko ribištvo (hitro izvr-
ševanje načrtov in strategij, hitro odzivanje na spremembe, upo-
števanje in sodelovanje z mednarodno skupnostjo, vladami, druž-
benimi organizacijami, s staroselci, z zasebnim sektorjem in vsemi,
ki izrabljajo celinske vode).
Ribolov in akvakultura v celinskih vodah v Sloveniji
Celinske vode so v Sloveniji razdeljene na 12 ribiških območij, ki se delijo
na 67 ribiških okolišev, ki jih upravljajo ribiške družine. Upravljavci mo-
rajo pridobiti koncesijo za posamezni okoliš na javnem razpisu. Uprav-
ljanje celinskega ribištva temelji na vnaprej predvidenih načrtih upra-
vljanja, v katerih so določene ribolovne in gojitvene lokacije. Ribiški
okoliši so razdeljeni na ribiške revirje, medtem ko so območja, dolo-
čena za rekreacijski ribolov, ribolovni revirji. V njih je dovoljen ribo-
lov s trnkom in z ustrezno ribolovno dovolilnico, ki jo izda koncesio-
nar ali ribiška družina. V gojitvenih revirjih gojijo ribe za repopulacijo
domorodnih vrst. Ribiški revirji so najmanjše enote ribiškega upravlja-
nja, v Sloveniji jih je nekaj več kot tri tisoč. Na določenih mestih so tudi
rezervati, ki služijo za ohranjanje domorodnih ribjih vrst. Upravljanje
ribištva poteka v prostotekočih vodah kot v akvakulturnih sistemih, v
katerih gojijo različne ogrožene domorodne vrste in vrste za vlaganje v
druge akvakulturne sisteme (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano b. l.e; Vlada Republike Slovenije 2015, 12). Upravljanje ribištva
v celinskih vodah ureja Zakon o sladkovodnem ribištvu (2006).
V Sloveniji je v celinskih vodah dovoljen le negospodarski ribolov, ki
ga upravljajo ribiške družine. Ribiške družine so društva, njihovi člani
31
ustreznih odločitev, vplivale na državne zakone za določeno oko-
lje),
• razvoj pristopov za sodelovanje različnih sektorjev in medsektor-
skih programov (upravljanje celinskih voda med različnimi sek-
torji, tako da se ohranja okolje, npr. med energetskim, kmetijskim
in ribiškim sektorjem),
• spoštovanje kapitala in pravice interesnih skupin (spoštovanje kul-
turnih vrednot, mišljenj, znanja in raznolikosti staroselcev in osta-
lih prebivalcev),
• narediti akvakulturo pomembno zaveznico celinskega ribištva (ra-
zvoj trajnostne akvakulture, akvakultura sladkovodnih ribolovnih
organizmov),
• razvoj akcijske strategije za svetovno celinsko ribištvo (hitro izvr-
ševanje načrtov in strategij, hitro odzivanje na spremembe, upo-
števanje in sodelovanje z mednarodno skupnostjo, vladami, druž-
benimi organizacijami, s staroselci, z zasebnim sektorjem in vsemi,
ki izrabljajo celinske vode).
Ribolov in akvakultura v celinskih vodah v Sloveniji
Celinske vode so v Sloveniji razdeljene na 12 ribiških območij, ki se delijo
na 67 ribiških okolišev, ki jih upravljajo ribiške družine. Upravljavci mo-
rajo pridobiti koncesijo za posamezni okoliš na javnem razpisu. Uprav-
ljanje celinskega ribištva temelji na vnaprej predvidenih načrtih upra-
vljanja, v katerih so določene ribolovne in gojitvene lokacije. Ribiški
okoliši so razdeljeni na ribiške revirje, medtem ko so območja, dolo-
čena za rekreacijski ribolov, ribolovni revirji. V njih je dovoljen ribo-
lov s trnkom in z ustrezno ribolovno dovolilnico, ki jo izda koncesio-
nar ali ribiška družina. V gojitvenih revirjih gojijo ribe za repopulacijo
domorodnih vrst. Ribiški revirji so najmanjše enote ribiškega upravlja-
nja, v Sloveniji jih je nekaj več kot tri tisoč. Na določenih mestih so tudi
rezervati, ki služijo za ohranjanje domorodnih ribjih vrst. Upravljanje
ribištva poteka v prostotekočih vodah kot v akvakulturnih sistemih, v
katerih gojijo različne ogrožene domorodne vrste in vrste za vlaganje v
druge akvakulturne sisteme (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano b. l.e; Vlada Republike Slovenije 2015, 12). Upravljanje ribištva
v celinskih vodah ureja Zakon o sladkovodnem ribištvu (2006).
V Sloveniji je v celinskih vodah dovoljen le negospodarski ribolov, ki
ga upravljajo ribiške družine. Ribiške družine so društva, njihovi člani
31
