Page 29 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 29
Ribolov in akvakultura v celinskih vodah 1.5
nejše prebivalstvo v Aziji, ki mu to ribištvo zagotavlja osnovni vir belja-
kovin (iucn Freshwater Fish Specialist Group b. l.). Ribolov v celinskih
vodah je zelo podoben morskemu ribolovu, še posebej ribolov na velikih
jezerih, kot je Kaspijsko jezero, kjer se izvaja največje celinsko ribištvo.
Pomembna ribolovna vrsta je črnomorski sled (lat. Clupeonella cultriven-
tris), ki poleg Kaspijskega jezera naseljuje še Egejsko in Črno morje. Jato
privabijo z močnimi lučmi in jo nato obkrožijo z zaporno plavarico. Enak
način ribolova uporabljajo v velikih afriških jezerih, jezeru Malawi, za
ribolov v Amazonki. Za ribolov se uporabljajo različna ribolovna orodja,
kot so obkroževalne mreže, pasti in stoječe zabodne mreže, slednje se
uporablja v Kambodži in Mjanmaru (Funge-Smith 2018, 14).
Ekonomska vrednost ulova v celinskem ribištvu je ocenjena na pri-
bližno 26 milijard dolarjev. Največji prispevki vrednosti trga prihajajo iz
Azije (66,1 ) in Afrike (22,2 ). Težko je ovrednotiti celotno vrednost
celinskega ribištva, saj se pojavlja veliko ilegalnega ulova. Pomemben
del v celinskem ribištvu predstavlja rekreacijski ribolov, ki ima velik de-
lež v zda in Kanadi in njegova vrednost znaša okoli 70 milijard dolarjev.
Celotna vrednost celinskega ribištva je mnogo večja, če vključimo vre-
dnosti, ki ne služijo trgom, ocenjena vrednost sektorja je približno 122
milijard dolarjev letno (Funge-Smith 2018, 216). V razvitejših državah
celinsko ribištvo vključuje tudi ribolov za rekreativne namene. Rekre-
ativno ribištvo je pogosto del tradicije in kulture in ga je še težje ovre-
dnotiti ali o njem pridobiti informacije, saj se razlikuje od ribištva, ki se
izvaja kot obrt (Funge-Smith 2018, 7).
Sektor celinskega ribištva ne izrablja celotnega potenciala zaradi eko-
loških, ekonomskih in nadzornih izzivov (The Fish Site 2018). V današ-
njem času je velika grožnja za ribolov in akvakulturo ter z njima po-
vezane dejavnosti v celinskih vodah tudi vnos tujerodnih vrst. Spre-
membe v ekosistemih celinskih voda imajo daljnosežne posledice, kakor
se je pokazalo v nacionalnem parku v Montani (z da), kjer se je naselila
tujerodna vrsta drobnega raka Mysis relicta (lat.), ki so jo zanesli iz se-
verne Evrope. Najprej je upadla številčnost lososov (lat. Oncorhynchus
nerka), za njimi pa še številčnost drugih vrst, ki so prehransko odvi-
sne od lososov, kot so nekatere vrste plenilskih ptic in sesalcev (kojoti,
rečne vidre, medvedi). Kasneje je območje zaradi zmanjšanega ribolova
lososov postalo nezanimivo tudi za ribiče in druge obiskovalce (i u cn
Freshwater Fish Specialist Group b. l.).
Ulov se deli na porabo v gospodinjstvih, za lokalno prodajo ali za iz-
voz na tuje trge, lahko je porabljen svež, minimalno predelan, predelan
29
nejše prebivalstvo v Aziji, ki mu to ribištvo zagotavlja osnovni vir belja-
kovin (iucn Freshwater Fish Specialist Group b. l.). Ribolov v celinskih
vodah je zelo podoben morskemu ribolovu, še posebej ribolov na velikih
jezerih, kot je Kaspijsko jezero, kjer se izvaja največje celinsko ribištvo.
Pomembna ribolovna vrsta je črnomorski sled (lat. Clupeonella cultriven-
tris), ki poleg Kaspijskega jezera naseljuje še Egejsko in Črno morje. Jato
privabijo z močnimi lučmi in jo nato obkrožijo z zaporno plavarico. Enak
način ribolova uporabljajo v velikih afriških jezerih, jezeru Malawi, za
ribolov v Amazonki. Za ribolov se uporabljajo različna ribolovna orodja,
kot so obkroževalne mreže, pasti in stoječe zabodne mreže, slednje se
uporablja v Kambodži in Mjanmaru (Funge-Smith 2018, 14).
Ekonomska vrednost ulova v celinskem ribištvu je ocenjena na pri-
bližno 26 milijard dolarjev. Največji prispevki vrednosti trga prihajajo iz
Azije (66,1 ) in Afrike (22,2 ). Težko je ovrednotiti celotno vrednost
celinskega ribištva, saj se pojavlja veliko ilegalnega ulova. Pomemben
del v celinskem ribištvu predstavlja rekreacijski ribolov, ki ima velik de-
lež v zda in Kanadi in njegova vrednost znaša okoli 70 milijard dolarjev.
Celotna vrednost celinskega ribištva je mnogo večja, če vključimo vre-
dnosti, ki ne služijo trgom, ocenjena vrednost sektorja je približno 122
milijard dolarjev letno (Funge-Smith 2018, 216). V razvitejših državah
celinsko ribištvo vključuje tudi ribolov za rekreativne namene. Rekre-
ativno ribištvo je pogosto del tradicije in kulture in ga je še težje ovre-
dnotiti ali o njem pridobiti informacije, saj se razlikuje od ribištva, ki se
izvaja kot obrt (Funge-Smith 2018, 7).
Sektor celinskega ribištva ne izrablja celotnega potenciala zaradi eko-
loških, ekonomskih in nadzornih izzivov (The Fish Site 2018). V današ-
njem času je velika grožnja za ribolov in akvakulturo ter z njima po-
vezane dejavnosti v celinskih vodah tudi vnos tujerodnih vrst. Spre-
membe v ekosistemih celinskih voda imajo daljnosežne posledice, kakor
se je pokazalo v nacionalnem parku v Montani (z da), kjer se je naselila
tujerodna vrsta drobnega raka Mysis relicta (lat.), ki so jo zanesli iz se-
verne Evrope. Najprej je upadla številčnost lososov (lat. Oncorhynchus
nerka), za njimi pa še številčnost drugih vrst, ki so prehransko odvi-
sne od lososov, kot so nekatere vrste plenilskih ptic in sesalcev (kojoti,
rečne vidre, medvedi). Kasneje je območje zaradi zmanjšanega ribolova
lososov postalo nezanimivo tudi za ribiče in druge obiskovalce (i u cn
Freshwater Fish Specialist Group b. l.).
Ulov se deli na porabo v gospodinjstvih, za lokalno prodajo ali za iz-
voz na tuje trge, lahko je porabljen svež, minimalno predelan, predelan
29
