Page 32 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 32
1 Uvod
imajo določene ugodnosti pri nakupu ribolovnih dovolilnic, v zameno
izvajajo dejavnosti, ki pomagajo delovanju društva in upravljanju ribi-
štva. Posamezniki lahko kupijo dovolilnice za en dan, tri dni, teden ali
za eno leto. Na ribolovni dovolilnici je zapisano, v katerem časovnem
obdobju in za katero ribolovno območje je veljavna, katere vrste rib je
dovoljeno loviti, kakšne so dovoljene mere rib za izlov in obdobje lovo-
pusta, dovoljene vabe in dovoljen način ribolova. Ribolov v komercial-
nih ribnikih je namenjen trženju ribolova, način in pogoje lova določi
nosilec dejavnosti na osnovi predpisov v pravilniku o komercialnih rib-
nikih (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.e).
Na vodnih telesih, ki so opredeljena kot vode posebnega pomena,
upravljanje ribištva izvaja Zavod za ribištvo Slovenije. To so območja, ki
imajo veliko biotsko raznolikost in so pomembna za ohranitev vodnega
življenja ter je njihovo upravljanje prevzela država (Vlada Republike Slo-
venije 2015, 13). Vode posebnega pomena so naslednje: reka Radovna,
reka Sava Bohinjka in Triglavska jezera, reka Unica, reka Iščica, reka
Sava, reka Kolpa, reka Obrh v Loški dolini, Cerkniško jezero, reka Krka,
reka Višnjica, reka Soča in Krnsko jezero (Vlada Republike Slovenije
2015, 13–14). Vse omenjene celinske vode imajo določene meje, kamor
segajo območja posebnega pomena in varovanja. Pogosto so meje dolo-
čene z mostovi ali jezovi. Vse omenjene reke in jezera vključujejo tudi
pritoke, razen če to ni drugače določeno. Spremembo vodnega režima
zaradi hidroelektrarn ali drugih zapor na vodnem telesu je potrebno
dobro premisliti ter uskladiti z biološkimi zahtevami in pripraviti stro-
kovno ustrezno spremembo ali prilagoditev ribiškega upravljanja na ta-
kem območju. Enako je potrebno postopati tudi, kadar je podana zah-
teva za spremembo vodnega režima, kot je primer izgradnje umetnega
ribnika za vzrejo rib. V ribiškem upravljanju voda je nujno upoštevati
Zakon o vodah (2002; Vlada Republike Slovenije 2015, 13–14).
V slovenskih celinskih vodah živi 86 sladkovodnih vrst rib, od tega je
67 vrst domorodnih, štiri vrste obloustk in pet vrst sladkovodnih rakov.
Veliko ribolovnih vrst je tudi ogroženih živalskih vrst, zato je potrebno
zaščititi ogrožene vrste in njihove življenjske prostore. V Sloveniji je z
direktivo eu (Direktiva Sveta 92/43/eg s z dne 21. maja 1992 o ohranja-
nju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
1992) in s predpisi (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vr-
stah, 2004) zavarovanih 30 vrst rib, štiri vrste obloustk in dve vrsti ra-
kov. Na seznamu ogroženih vrst je 55 vrst rib, tri vrste obloustk in tri
vrste rakov. Seznam zajema tudi vrste, ki so izumrle, nekatere so v ka-
32
imajo določene ugodnosti pri nakupu ribolovnih dovolilnic, v zameno
izvajajo dejavnosti, ki pomagajo delovanju društva in upravljanju ribi-
štva. Posamezniki lahko kupijo dovolilnice za en dan, tri dni, teden ali
za eno leto. Na ribolovni dovolilnici je zapisano, v katerem časovnem
obdobju in za katero ribolovno območje je veljavna, katere vrste rib je
dovoljeno loviti, kakšne so dovoljene mere rib za izlov in obdobje lovo-
pusta, dovoljene vabe in dovoljen način ribolova. Ribolov v komercial-
nih ribnikih je namenjen trženju ribolova, način in pogoje lova določi
nosilec dejavnosti na osnovi predpisov v pravilniku o komercialnih rib-
nikih (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano b. l.e).
Na vodnih telesih, ki so opredeljena kot vode posebnega pomena,
upravljanje ribištva izvaja Zavod za ribištvo Slovenije. To so območja, ki
imajo veliko biotsko raznolikost in so pomembna za ohranitev vodnega
življenja ter je njihovo upravljanje prevzela država (Vlada Republike Slo-
venije 2015, 13). Vode posebnega pomena so naslednje: reka Radovna,
reka Sava Bohinjka in Triglavska jezera, reka Unica, reka Iščica, reka
Sava, reka Kolpa, reka Obrh v Loški dolini, Cerkniško jezero, reka Krka,
reka Višnjica, reka Soča in Krnsko jezero (Vlada Republike Slovenije
2015, 13–14). Vse omenjene celinske vode imajo določene meje, kamor
segajo območja posebnega pomena in varovanja. Pogosto so meje dolo-
čene z mostovi ali jezovi. Vse omenjene reke in jezera vključujejo tudi
pritoke, razen če to ni drugače določeno. Spremembo vodnega režima
zaradi hidroelektrarn ali drugih zapor na vodnem telesu je potrebno
dobro premisliti ter uskladiti z biološkimi zahtevami in pripraviti stro-
kovno ustrezno spremembo ali prilagoditev ribiškega upravljanja na ta-
kem območju. Enako je potrebno postopati tudi, kadar je podana zah-
teva za spremembo vodnega režima, kot je primer izgradnje umetnega
ribnika za vzrejo rib. V ribiškem upravljanju voda je nujno upoštevati
Zakon o vodah (2002; Vlada Republike Slovenije 2015, 13–14).
V slovenskih celinskih vodah živi 86 sladkovodnih vrst rib, od tega je
67 vrst domorodnih, štiri vrste obloustk in pet vrst sladkovodnih rakov.
Veliko ribolovnih vrst je tudi ogroženih živalskih vrst, zato je potrebno
zaščititi ogrožene vrste in njihove življenjske prostore. V Sloveniji je z
direktivo eu (Direktiva Sveta 92/43/eg s z dne 21. maja 1992 o ohranja-
nju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
1992) in s predpisi (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vr-
stah, 2004) zavarovanih 30 vrst rib, štiri vrste obloustk in dve vrsti ra-
kov. Na seznamu ogroženih vrst je 55 vrst rib, tri vrste obloustk in tri
vrste rakov. Seznam zajema tudi vrste, ki so izumrle, nekatere so v ka-
32
