Page 34 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 34
1 Uvod
Preglednica 1.1 Lovne vrste rib v celinskih vodah v Sloveniji od leta 1986 do 2010
Skupina Domorodne Tujerodne
Salmonidi Soška postrv, lipan, jezerska po- Jezerska zlatovčica, potočna zla-
strv, potočna postrv, sulec tovčica, različni križanci, šarenka
Ciprinidi Androga, blistavec, bolen, čep, Beli amur, črni amur, srebrni tol-
grba, jegulja, jez, klen, klen štr- stolobik, srebrni koreselj, ameri-
kavec, klenič, linj, menek, mrena, ški somič, sončni ostriž, krap go-
mrenič (pohra), navadni kore- jeni, postrvji ostriž, psevdoraz-
selj, navadni okun, navadni ostriž, bora, zlati koreselj
ogrica, pisanec, pisanka, platnica,
ploščič, podust, primorska be-
lica, pohra, rdečeoka, rdečeperka,
smuč, som, ščuka, zelenika
op ombe Povzeto po Vladi Republike Slovenije (2015, 21).
1986 in 2010 največ ulovljenih tujerodnih vrst šarenk in krapov, med
domorodnimi vrstami pa potočnih postrvi in podusti. Ribolovni režim
in pravila za izvajanje ribolova določa Pravilnik o ribolovnem režimu v
ribolovnih vodah (2007). V njem so določeni vsi pogoji, ki so potrebni za
izvajanje ribolova, ter vrste dovolilnic, čas in način ribolova, dovoljene
vrste ulova in vabe, najmanjše lovne mere, varstvene dobe, dovoljen ko-
ličinski ulov posamezne vrste in ravnanje z ujetimi ribami. V nekaterih
ribolovnih revirjih ali okoliših je lahko ribolovni režim tudi strožji, od-
visno od gojitvenega načrta. Za tujerodne vrste velja sproščen ribolovni
režim, ki je prav tako določen v gojitvenem načrtu. Ribiči organizirajo
tekmovanja, ki služijo tudi oglaševanju in popularizaciji rekreacijskega
ribolova in ribolovnega turizma (Pravilnik o ribolovnem režimu v ribo-
lovnih vodah po Vlada Republike Slovenije 2015, 22–24).
Vsi vodni organizmi in še posebej ribolovni organizmi, na katere se
izvaja še dodaten pritisk z ribolovom, ki zmanjšuje njihovo številčnost,
potrebujejo funkcionalne reke, potoke, jezera, rečne mrtvice itd., ki jim
nudijo zdrav življenjski prostor za življenje (prehranjevanje, razmno-
ževanje, selitve, skrivališča itd.) Če je življenjsko okolje poškodovano
ali celo izgine, ima to poguben vpliv na obstoj ribjih populacij in na
zmožnost preživetja. Ribolovni organizmi v celinskih vodah potrebu-
jejo čisto vodo, drstišča, okolje za razvoj zaroda, dovolj hrane, preho-
dne tokove, ki omogočajo selitve. V Sloveniji se zdravje vodnih habita-
tov slabša. Vzroki za poslabšanje so predvsem regulacije vodnih tokov,
raba vode za gospodarske namene, kot so kmetijstvo, hidroelektrarne,
oskrba javnih vodovodov, poselitve, onesnaževanje in drugi posegi v ce-
34
Preglednica 1.1 Lovne vrste rib v celinskih vodah v Sloveniji od leta 1986 do 2010
Skupina Domorodne Tujerodne
Salmonidi Soška postrv, lipan, jezerska po- Jezerska zlatovčica, potočna zla-
strv, potočna postrv, sulec tovčica, različni križanci, šarenka
Ciprinidi Androga, blistavec, bolen, čep, Beli amur, črni amur, srebrni tol-
grba, jegulja, jez, klen, klen štr- stolobik, srebrni koreselj, ameri-
kavec, klenič, linj, menek, mrena, ški somič, sončni ostriž, krap go-
mrenič (pohra), navadni kore- jeni, postrvji ostriž, psevdoraz-
selj, navadni okun, navadni ostriž, bora, zlati koreselj
ogrica, pisanec, pisanka, platnica,
ploščič, podust, primorska be-
lica, pohra, rdečeoka, rdečeperka,
smuč, som, ščuka, zelenika
op ombe Povzeto po Vladi Republike Slovenije (2015, 21).
1986 in 2010 največ ulovljenih tujerodnih vrst šarenk in krapov, med
domorodnimi vrstami pa potočnih postrvi in podusti. Ribolovni režim
in pravila za izvajanje ribolova določa Pravilnik o ribolovnem režimu v
ribolovnih vodah (2007). V njem so določeni vsi pogoji, ki so potrebni za
izvajanje ribolova, ter vrste dovolilnic, čas in način ribolova, dovoljene
vrste ulova in vabe, najmanjše lovne mere, varstvene dobe, dovoljen ko-
ličinski ulov posamezne vrste in ravnanje z ujetimi ribami. V nekaterih
ribolovnih revirjih ali okoliših je lahko ribolovni režim tudi strožji, od-
visno od gojitvenega načrta. Za tujerodne vrste velja sproščen ribolovni
režim, ki je prav tako določen v gojitvenem načrtu. Ribiči organizirajo
tekmovanja, ki služijo tudi oglaševanju in popularizaciji rekreacijskega
ribolova in ribolovnega turizma (Pravilnik o ribolovnem režimu v ribo-
lovnih vodah po Vlada Republike Slovenije 2015, 22–24).
Vsi vodni organizmi in še posebej ribolovni organizmi, na katere se
izvaja še dodaten pritisk z ribolovom, ki zmanjšuje njihovo številčnost,
potrebujejo funkcionalne reke, potoke, jezera, rečne mrtvice itd., ki jim
nudijo zdrav življenjski prostor za življenje (prehranjevanje, razmno-
ževanje, selitve, skrivališča itd.) Če je življenjsko okolje poškodovano
ali celo izgine, ima to poguben vpliv na obstoj ribjih populacij in na
zmožnost preživetja. Ribolovni organizmi v celinskih vodah potrebu-
jejo čisto vodo, drstišča, okolje za razvoj zaroda, dovolj hrane, preho-
dne tokove, ki omogočajo selitve. V Sloveniji se zdravje vodnih habita-
tov slabša. Vzroki za poslabšanje so predvsem regulacije vodnih tokov,
raba vode za gospodarske namene, kot so kmetijstvo, hidroelektrarne,
oskrba javnih vodovodov, poselitve, onesnaževanje in drugi posegi v ce-
34
