Page 33 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 33
Ribolov in akvakultura v celinskih vodah 1.5
tegoriji prizadete vrste, ranljive vrste, redke vrste in potencialno ogro-
žene vrste (Direktiva Sveta 92/43/eg s in Uredba o zavarovanih prosto
živečih živalskih vrstah po Vlada Republike Slovenije 2015, 19).
Poslabšanje življenjskega okolja rib je povezano z uporabo vode za
akvakulturo, gradnjo vodnih pregrad, ki onemogočajo selitve in prepre-
čujejo, da se ribolovne populacije obnavljajo po naravni poti, onesna-
ževanjem ter drugimi antropogenimi vplivi. Na ribolovne populacije do
določene mere vplivajo tudi plenilci, kot so ribojede ptice. Velik vpliv na
domorodne vrste in na spreminjanje življenjskih prostorov (habitatov)
ima tudi naselitev tujerodnih vrst. Velikokrat je tujerodne vrste naselil
človek z mislijo, da bodo obogatile ribolov. V 20. stoletju so v reko Sočo
naselili potočne postrvi iz donavskega povodja, ki so se križale s soško
postrvjo in ogrozile njen obstoj. Podoben primer je naselitev donavske
podusti v 60. letih v reko Vipavo, ki je ogrozila obstoj jadranske podu-
sti. Z velikimi dolgoletnimi napori so uspeli, da se je populacija soške
postrvi obnovila in je danes uspešen primer ohranitve vrste. Potrebni
so bili različni ukrepi; najprej so poiskali genetsko čim čistejše osebke
soške postrvi in začeli z gojenjem ter s selekcijo, iz rek so lovili donavske
potočne postrvi in nato vlagali soško postrv. Vnos novih vrst v tuja, ne-
avtohtona okolja je lahko zelo nevaren poseg za domorodne vrste. Tu-
jerodne vrste in še posebej tiste, ki so zelo invazivne, povečajo konku-
renco med vrstami za prostor in hrano ter zmanjšajo sposobnosti rasti
avtohtonih vrst, ker ne zmorejo tekmovati s prišleki. Pri poribljavanju
z gojenimi vrstami je treba paziti tudi na to, da so vrste prilagojene na
izbrani habitat, saj se lahko v ribogojnicah ribe dobro razvijajo, ko pa jih
preselijo v naravno okolje, niso več konkurenčne in lahko hitro poginejo
(slabše sposobnosti za iskanje hrane, manjši reprodukcijski potencial).
Rekreacijski ribolov na celinskih vodah ima pomemben ekonomski
učinek. Ta se povezuje s turizmom v različnih dejavnostih, kot so npr.
gostinstvo, trgovine, prenočitve, ribogojstvo in različne druge storitve.
Ribolov je v Sloveniji dovoljeno izvajati le v določenih ribolovnih revir-
jih, kjer je dovoljeno loviti 31 domorodnih in 11 vnesenih vrst rib, kar je
določeno z Uredbo o ribjih vrstah (Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet
ribolova v celinskih vodah 2017). Glede na spremembe v populacijah in
ogroženost določenih ribolovnih vrst je potrebno Uredbo o ribjih vr-
stah tudi prilagajati. Ribe, ki jih lahko lovijo, so navedene v preglednici
1.1 (Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah po
Vlada Republike Slovenije 2015, 21):
Izmed vseh vrst rib, naštetih v preglednici 1.1, je bilo med letoma
33
tegoriji prizadete vrste, ranljive vrste, redke vrste in potencialno ogro-
žene vrste (Direktiva Sveta 92/43/eg s in Uredba o zavarovanih prosto
živečih živalskih vrstah po Vlada Republike Slovenije 2015, 19).
Poslabšanje življenjskega okolja rib je povezano z uporabo vode za
akvakulturo, gradnjo vodnih pregrad, ki onemogočajo selitve in prepre-
čujejo, da se ribolovne populacije obnavljajo po naravni poti, onesna-
ževanjem ter drugimi antropogenimi vplivi. Na ribolovne populacije do
določene mere vplivajo tudi plenilci, kot so ribojede ptice. Velik vpliv na
domorodne vrste in na spreminjanje življenjskih prostorov (habitatov)
ima tudi naselitev tujerodnih vrst. Velikokrat je tujerodne vrste naselil
človek z mislijo, da bodo obogatile ribolov. V 20. stoletju so v reko Sočo
naselili potočne postrvi iz donavskega povodja, ki so se križale s soško
postrvjo in ogrozile njen obstoj. Podoben primer je naselitev donavske
podusti v 60. letih v reko Vipavo, ki je ogrozila obstoj jadranske podu-
sti. Z velikimi dolgoletnimi napori so uspeli, da se je populacija soške
postrvi obnovila in je danes uspešen primer ohranitve vrste. Potrebni
so bili različni ukrepi; najprej so poiskali genetsko čim čistejše osebke
soške postrvi in začeli z gojenjem ter s selekcijo, iz rek so lovili donavske
potočne postrvi in nato vlagali soško postrv. Vnos novih vrst v tuja, ne-
avtohtona okolja je lahko zelo nevaren poseg za domorodne vrste. Tu-
jerodne vrste in še posebej tiste, ki so zelo invazivne, povečajo konku-
renco med vrstami za prostor in hrano ter zmanjšajo sposobnosti rasti
avtohtonih vrst, ker ne zmorejo tekmovati s prišleki. Pri poribljavanju
z gojenimi vrstami je treba paziti tudi na to, da so vrste prilagojene na
izbrani habitat, saj se lahko v ribogojnicah ribe dobro razvijajo, ko pa jih
preselijo v naravno okolje, niso več konkurenčne in lahko hitro poginejo
(slabše sposobnosti za iskanje hrane, manjši reprodukcijski potencial).
Rekreacijski ribolov na celinskih vodah ima pomemben ekonomski
učinek. Ta se povezuje s turizmom v različnih dejavnostih, kot so npr.
gostinstvo, trgovine, prenočitve, ribogojstvo in različne druge storitve.
Ribolov je v Sloveniji dovoljeno izvajati le v določenih ribolovnih revir-
jih, kjer je dovoljeno loviti 31 domorodnih in 11 vnesenih vrst rib, kar je
določeno z Uredbo o ribjih vrstah (Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet
ribolova v celinskih vodah 2017). Glede na spremembe v populacijah in
ogroženost določenih ribolovnih vrst je potrebno Uredbo o ribjih vr-
stah tudi prilagajati. Ribe, ki jih lahko lovijo, so navedene v preglednici
1.1 (Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah po
Vlada Republike Slovenije 2015, 21):
Izmed vseh vrst rib, naštetih v preglednici 1.1, je bilo med letoma
33
