Page 35 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 35
Ribolov in akvakultura v celinskih vodah 1.5
linske vode. Poleg tega je opazen še vpliv podnebnih sprememb in suše,
kar škoduje vodnim habitatom. Navedeni dejavniki vplivajo na upad bi-
ološke raznolikosti in na kakovost vode. V nekaterih rekah se zmanj-
šuje količina kisika v vodi, predvsem zaradi poletnih suš (visoke tempe-
rature in malo padavin), zaustavljenih tokov in velike količine hranil v
vodi (Vlada Republike Slovenije 2015, 42–43).
Veliko je težav v ribiškem upravljanju in pojavljajo se tudi konflikti
v izvajanju predpisov ter evropskih direktiv. Direktiva o obnovljivih vi-
rih energije (Direktiva 2009/28/e s Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov,
spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/e s in 2003/30/e s
2009) od Slovenije zahteva, da povečuje svoje obnovljive vire energije,
medtem ko habitatna direktiva (Direktiva Sveta 92/43/e g s) zahteva,
da varuje in ohranja življenjske prostore. Veliko konfliktov povzroča
izkoriščanje malih in večjih vodnih tokov za pridobivanje električne
energije, saj postavljanje hidroelektrarn ali pregrad ogroža življenj-
ske prostore ribolovnih vrst (Direktiva 2009/28/e s in Direktiva Sveta
92/43/eg s).
Pregrad, ki ovirajo pretoke voda, je okoli 450. Največ jih je na rekah
Dravi, Savi in Soči ter njihovih pritokih. Visoke pregrade so nepreho-
dne za ribe, žal pa niso dovolj učinkovite prilagojene ribje steze in je zato
oviran prehod rib po vodotoku. Reka Mura je izjema na slovenskem oze-
mlju, saj nima umetnih pregrad in je omogočena popolna prehodnost za
ribe (reka ima en jez, ki je prehoden) (Vlada Republike Slovenije 2015,
53–59).
Hladnovodne ribogojnice, kjer gojijo postrvi, prav tako izrabljajo do-
ločene količine vode in lahko v nekaterih primerih onesnažijo vode. V
toplovodnih ribogojnicah in komercialnih ribnikih se pojavlja nevar-
nost, da bi se invazivne vrste širile iz akvakulture v druga okolja. Iz
gojitvenih bazenov v Avstriji se je v naravo razširil signalni rak in se-
daj živi v Dravi in Muri. Luzijanski rak se iz Italije po reki Soči širi proti
Sloveniji. Pogosto so tujerodne vrste prenašalci parazitov in mikroor-
ganizmov, ki povzročajo hude bolezni, ker domorodne vrste niso prila-
gojene na te parazite. Vzroki za pojavljanje tujerodnih vrst so različni,
nekatere vrste izginejo, nekatere se ustalijo in jih je potrebno izvajati
ter nadzorovati njihovo številčnost, da je škoda, ki jo povzročajo, čim
manjša (Vlada Republike Slovenije 2015, 59–63).
Komercialni ribniki so stoječe vode in so lahko ustvarjeni po naravni
poti ali so umetni in jih je zgradil človek. Običajno niso povezani z dru-
35
linske vode. Poleg tega je opazen še vpliv podnebnih sprememb in suše,
kar škoduje vodnim habitatom. Navedeni dejavniki vplivajo na upad bi-
ološke raznolikosti in na kakovost vode. V nekaterih rekah se zmanj-
šuje količina kisika v vodi, predvsem zaradi poletnih suš (visoke tempe-
rature in malo padavin), zaustavljenih tokov in velike količine hranil v
vodi (Vlada Republike Slovenije 2015, 42–43).
Veliko je težav v ribiškem upravljanju in pojavljajo se tudi konflikti
v izvajanju predpisov ter evropskih direktiv. Direktiva o obnovljivih vi-
rih energije (Direktiva 2009/28/e s Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov,
spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/e s in 2003/30/e s
2009) od Slovenije zahteva, da povečuje svoje obnovljive vire energije,
medtem ko habitatna direktiva (Direktiva Sveta 92/43/e g s) zahteva,
da varuje in ohranja življenjske prostore. Veliko konfliktov povzroča
izkoriščanje malih in večjih vodnih tokov za pridobivanje električne
energije, saj postavljanje hidroelektrarn ali pregrad ogroža življenj-
ske prostore ribolovnih vrst (Direktiva 2009/28/e s in Direktiva Sveta
92/43/eg s).
Pregrad, ki ovirajo pretoke voda, je okoli 450. Največ jih je na rekah
Dravi, Savi in Soči ter njihovih pritokih. Visoke pregrade so nepreho-
dne za ribe, žal pa niso dovolj učinkovite prilagojene ribje steze in je zato
oviran prehod rib po vodotoku. Reka Mura je izjema na slovenskem oze-
mlju, saj nima umetnih pregrad in je omogočena popolna prehodnost za
ribe (reka ima en jez, ki je prehoden) (Vlada Republike Slovenije 2015,
53–59).
Hladnovodne ribogojnice, kjer gojijo postrvi, prav tako izrabljajo do-
ločene količine vode in lahko v nekaterih primerih onesnažijo vode. V
toplovodnih ribogojnicah in komercialnih ribnikih se pojavlja nevar-
nost, da bi se invazivne vrste širile iz akvakulture v druga okolja. Iz
gojitvenih bazenov v Avstriji se je v naravo razširil signalni rak in se-
daj živi v Dravi in Muri. Luzijanski rak se iz Italije po reki Soči širi proti
Sloveniji. Pogosto so tujerodne vrste prenašalci parazitov in mikroor-
ganizmov, ki povzročajo hude bolezni, ker domorodne vrste niso prila-
gojene na te parazite. Vzroki za pojavljanje tujerodnih vrst so različni,
nekatere vrste izginejo, nekatere se ustalijo in jih je potrebno izvajati
ter nadzorovati njihovo številčnost, da je škoda, ki jo povzročajo, čim
manjša (Vlada Republike Slovenije 2015, 59–63).
Komercialni ribniki so stoječe vode in so lahko ustvarjeni po naravni
poti ali so umetni in jih je zgradil človek. Običajno niso povezani z dru-
35
