Page 42 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 42
4 Pravna ureditev napotovanja
2016; Kresal Šoltes 2016). Napotitev delavcev iz Slovenije na delo v tu-
jino ter napotitev delavcev tujih delodajalcev v Slovenijo sta urejeni v
več zakonih. Seveda je ob teh treba upoštevati tudi vse zgoraj omenjene
pravne akte e u. Temeljni nacionalni pravni vir predstavljata Zakon o
delovnih razmerjih (z dr-1) ter Zakon o čezmejnem izvajanju storitev
(z m is). Poleg teh dveh zakonov pa zakonodajni okvir za napotovanje
določajo tudi Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev,
Zakon o urejanju trga dela, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon
o minimalni plači, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
kolektivne pogodbe in drugi predpisi, ki urejajo pravni položaj delavcev.
V določenem obsegu je pri pravnem položaju napotenih delavcev treba
upoštevati tudi zakonodajo države, v katero je delavec napoten oziroma
od koder je delavec napoten v Slovenijo.
z dr-1 se uporablja za delovna razmerja med delodajalci s sedežem
ali prebivališčem v Republiki Sloveniji in pri njih zaposlenimi delavci
(prvi odstavek 3. člena). Poleg tega se uporablja tudi za delovna razmerja
med tujimi delodajalci in delavci, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena na
ozemlju Republike Slovenije (drugi odstavek 3. člena). Tretji odstavek 3.
člena pa določa še uporabo naše zakonodaje za delavce, ki jih na delo v
Republiko Slovenijo napoti tuj delodajalec na podlagi pogodbe o zapo-
slitvi, sklenjene v tujini.
Pogoje, pod katerimi lahko delodajalci s sedežem v Sloveniji zača-
sno izvajajo storitve v drugi državi članici e u, pa določa z m i s, ki je
lex specialis v razmerju do z dr-1. z m i s napotovalipogoje, pod ka-
terimi lahko delodajalci, registrirani v kateri drugi državi članici e u,
začasno izvajajo storitve v Republiki Sloveniji (1. odstavek 1. člena).
zm is je obenem instrument implementacije Direktive 96/71/e s, Di-
rektive 2014/67/eu in Direktive 2018/957/eu. Sprejet je bil z namenom
preprečevanja slabih praks delodajalcev, krepitve pravne varnosti napo-
tenih delavcev, zagotavljanja poštene konkurence med ponudniki sto-
ritev iz različnih držav članic eu, določitve sodelovanja med upravnimi
organi držav članic eu in določitve podrobnejših pravil za izvajanje do-
ločil pravnih predpisov eu na področju koordinacije sistemov socialne
varnosti (Snoj 2017, 343 in 344). Z novelo z m is-a, sprejeto julija 2021,
so bile v slovensko zakonodajo implementirane določbe revidirane Di-
rektive 2018/957 o napotitvi delavcev. Na podlagi revidirane evropske
zakonodaje o napotovanju nova ureditev uvaja časovno omejitev napo-
titve na največ 12 mesecev ter koncept dolgoročne napotitve, kadar se
12-mesečna napotitev izjemoma podaljša na 18 mesecev (člen 1, odsta-
42
2016; Kresal Šoltes 2016). Napotitev delavcev iz Slovenije na delo v tu-
jino ter napotitev delavcev tujih delodajalcev v Slovenijo sta urejeni v
več zakonih. Seveda je ob teh treba upoštevati tudi vse zgoraj omenjene
pravne akte e u. Temeljni nacionalni pravni vir predstavljata Zakon o
delovnih razmerjih (z dr-1) ter Zakon o čezmejnem izvajanju storitev
(z m is). Poleg teh dveh zakonov pa zakonodajni okvir za napotovanje
določajo tudi Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev,
Zakon o urejanju trga dela, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon
o minimalni plači, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
kolektivne pogodbe in drugi predpisi, ki urejajo pravni položaj delavcev.
V določenem obsegu je pri pravnem položaju napotenih delavcev treba
upoštevati tudi zakonodajo države, v katero je delavec napoten oziroma
od koder je delavec napoten v Slovenijo.
z dr-1 se uporablja za delovna razmerja med delodajalci s sedežem
ali prebivališčem v Republiki Sloveniji in pri njih zaposlenimi delavci
(prvi odstavek 3. člena). Poleg tega se uporablja tudi za delovna razmerja
med tujimi delodajalci in delavci, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena na
ozemlju Republike Slovenije (drugi odstavek 3. člena). Tretji odstavek 3.
člena pa določa še uporabo naše zakonodaje za delavce, ki jih na delo v
Republiko Slovenijo napoti tuj delodajalec na podlagi pogodbe o zapo-
slitvi, sklenjene v tujini.
Pogoje, pod katerimi lahko delodajalci s sedežem v Sloveniji zača-
sno izvajajo storitve v drugi državi članici e u, pa določa z m i s, ki je
lex specialis v razmerju do z dr-1. z m i s napotovalipogoje, pod ka-
terimi lahko delodajalci, registrirani v kateri drugi državi članici e u,
začasno izvajajo storitve v Republiki Sloveniji (1. odstavek 1. člena).
zm is je obenem instrument implementacije Direktive 96/71/e s, Di-
rektive 2014/67/eu in Direktive 2018/957/eu. Sprejet je bil z namenom
preprečevanja slabih praks delodajalcev, krepitve pravne varnosti napo-
tenih delavcev, zagotavljanja poštene konkurence med ponudniki sto-
ritev iz različnih držav članic eu, določitve sodelovanja med upravnimi
organi držav članic eu in določitve podrobnejših pravil za izvajanje do-
ločil pravnih predpisov eu na področju koordinacije sistemov socialne
varnosti (Snoj 2017, 343 in 344). Z novelo z m is-a, sprejeto julija 2021,
so bile v slovensko zakonodajo implementirane določbe revidirane Di-
rektive 2018/957 o napotitvi delavcev. Na podlagi revidirane evropske
zakonodaje o napotovanju nova ureditev uvaja časovno omejitev napo-
titve na največ 12 mesecev ter koncept dolgoročne napotitve, kadar se
12-mesečna napotitev izjemoma podaljša na 18 mesecev (člen 1, odsta-
42
