Page 44 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 44
4 Pravna ureditev napotovanja
cijo za začasno zaposlovanje, ki delavca posreduje podjetju uporabniku,
ki ima svoj sedež ali je dejavno na ozemlju druge države članice. To so tri
osnovne oblike napotitve, kot jih ureja Direktiva 96/71/e s. Napotitev
delavca je vedno začasna, pri čemer mora za celotno trajanje napotitve
obstajati delovno razmerje.
Sedes materiae za napotovanje delavcev iz Slovenije v ostale države
predstavljata 208. in 209. člen zdr-1. Delodajalec s sedežem v Sloveniji
lahko začasno napoti delavca na delo v tujino, vendar mora biti delo v
tujini dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi. Za delo v tujini se šteje tako
delo v kateri od držav članic eu kakor tudi delo v kateri koli tretji državi
(Belopavlovič 2016, 1095).
Če pogodba o zaposlitvi ne predvideva možnosti dela v tujini, morata
delodajalec in delavec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi (3. odstavek
208. člena z dr-1). z dr-1 je v 209. členu predpisal dodatne vsebine po-
godbe o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini (poleg vsebin, ki jih določa
31. člen). Gre za vsebine, ki so specifične za delo zunaj matične države.
To so določila glede (1. odstavek 209. člena z dr-1):
1. trajanja dela v tujini;
2. praznikov in dela prostih dnevov;
3. minimalnega letnega dopusta;
4. višine plače in valute, v kateri se ta izplačuje;
5. dodatnega zavarovanja za zdravstvene storitve v tujini;
6. drugih prejemkov v denarju ali naravi, do katerih je delavec upra-
vičen za čas dela v tujini;
7. načina zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za
delo in z drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri
se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu,
kot ga zagotavlja ta zakon, oziroma ugodneje;
8. pogojev vrnitve v Slovenijo.
Glede višine plačila za delo in valute, v kateri se to plačilo izplačuje,
ter glede dodatnega zavarovanja za zdravstvene storitve v tujini zakon
dopušča, da se stranki delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi skli-
cujeta na drug zakon, drug predpis ali na kolektivno pogodbo, ki ureja
to vprašanje (2. odstavek 209. člena z dr-1)
Kot zanimivost naj omenimo, da z dr-1 ne predvideva sankcij za kr-
šitev tega člena glede obveznih sestavin sklepanja nove pogodbe zaradi
napotitve v tujino.
44
cijo za začasno zaposlovanje, ki delavca posreduje podjetju uporabniku,
ki ima svoj sedež ali je dejavno na ozemlju druge države članice. To so tri
osnovne oblike napotitve, kot jih ureja Direktiva 96/71/e s. Napotitev
delavca je vedno začasna, pri čemer mora za celotno trajanje napotitve
obstajati delovno razmerje.
Sedes materiae za napotovanje delavcev iz Slovenije v ostale države
predstavljata 208. in 209. člen zdr-1. Delodajalec s sedežem v Sloveniji
lahko začasno napoti delavca na delo v tujino, vendar mora biti delo v
tujini dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi. Za delo v tujini se šteje tako
delo v kateri od držav članic eu kakor tudi delo v kateri koli tretji državi
(Belopavlovič 2016, 1095).
Če pogodba o zaposlitvi ne predvideva možnosti dela v tujini, morata
delodajalec in delavec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi (3. odstavek
208. člena z dr-1). z dr-1 je v 209. členu predpisal dodatne vsebine po-
godbe o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini (poleg vsebin, ki jih določa
31. člen). Gre za vsebine, ki so specifične za delo zunaj matične države.
To so določila glede (1. odstavek 209. člena z dr-1):
1. trajanja dela v tujini;
2. praznikov in dela prostih dnevov;
3. minimalnega letnega dopusta;
4. višine plače in valute, v kateri se ta izplačuje;
5. dodatnega zavarovanja za zdravstvene storitve v tujini;
6. drugih prejemkov v denarju ali naravi, do katerih je delavec upra-
vičen za čas dela v tujini;
7. načina zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za
delo in z drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri
se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu,
kot ga zagotavlja ta zakon, oziroma ugodneje;
8. pogojev vrnitve v Slovenijo.
Glede višine plačila za delo in valute, v kateri se to plačilo izplačuje,
ter glede dodatnega zavarovanja za zdravstvene storitve v tujini zakon
dopušča, da se stranki delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi skli-
cujeta na drug zakon, drug predpis ali na kolektivno pogodbo, ki ureja
to vprašanje (2. odstavek 209. člena z dr-1)
Kot zanimivost naj omenimo, da z dr-1 ne predvideva sankcij za kr-
šitev tega člena glede obveznih sestavin sklepanja nove pogodbe zaradi
napotitve v tujino.
44
