Page 37 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 37
Uredba 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti 4.1
cev). Podaljšanje uporabe prava socialne varnosti države pošiljateljice
preko 24 mesecev je možno zgolj ob uporabi določbe o fleksibilnosti
(člen 16 Uredbe 883/2004). Ta dopušča, da država pošiljateljica in dr-
žava gostiteljica sporazumno določita izjeme od časovne omejitve na-
potitve, vendar le, če je to v interesu posameznih oseb ali skupin oseb
(ne pa zgolj v interesu delodajalcev v eni ali drugi državi). Takšni spora-
zumi med državami lahko veljajo tudi retroaktivno (Strban 2018, 416).
Če je delo opravljeno pred predvidenim rokom, pa se obdobje napotitve
lahko skrajša (člen 16 Uredbe 883/2004).
Krajše prekinitve opravljanja dela (npr. zaradi bolezni) ne pomenijo,
da začne obdobje trajanja napotitve teči od začetka. Prav tako se tovr-
stne prekinitve vštevajo v skupno najdaljšo časovno omejitev 24 mese-
cev. Država gostiteljica nima vpliva na določitev obdobja napotitve, saj
le-tega odobri država pošiljateljica (oziroma njen pristojni organ).
Z namenom preprečevanja zlorab na način, da bi delodajalci delavce
napotovali v državo gostiteljico za nepretrgano opravljanje dejavnosti
v tej državi, Uredba v 12. členu izrecno prepoveduje veriženje napoti-
tev (Strban 2018, 417). To pomeni, da napotena oseba ne sme biti po-
slana v državo gostiteljico z namenom, da nadomesti drugo napoteno
osebo, ki prihaja iz države gostiteljice. Zamenjava delavca z drugim je
sicer mogoča, vendar zgolj znotraj predvidenega časa napotitve prvo-
tno napotenega delavca. Napoteni delavec je lahko ponovno napoten v
isto podjetje in isto državo članico šele po izteku vsaj dveh mesecev od
izteka prejšnjega obdobja napotitve (Sklep 2a Upravne komisije z dne
12. junija 2009, točka 3(c)). Izjeme od tega pravila so dovoljene, če za to
obstajajo posebne okoliščine. Upoštevanje dvomesečnega obdobja med
napotitvami pa ni potrebno, če gre po izteku napotitve v eni državi čla-
nici za nadaljnjo napotitev v drugo državo članico (Sklep 2 a Upravne
komisije z dne 12. junija 2009, točka 3(a)).
Z državami nečlanicami eu je koordinacija sistemov socialne varno-
sti opredeljena v bilateralnih sporazumih o socialni varnosti oziroma
socialnem zavarovanju, ki jih je Slovenija sklenila s posameznimi drža-
vami oziroma jih je nasledila (Mišič 2018, 433). Če bilateralni sporazum
ni sklenjen, velja nacionalna zakonodaja vsake posamezne države.
Direktive o napotitvi delavcev na delo v okviru
opravljanja storitev
Delovno pravo sodi v okvir avtonomnega urejanja posameznih držav
članic, vendar se raven varstva pravic delavcev med posameznimi dr-
37
cev). Podaljšanje uporabe prava socialne varnosti države pošiljateljice
preko 24 mesecev je možno zgolj ob uporabi določbe o fleksibilnosti
(člen 16 Uredbe 883/2004). Ta dopušča, da država pošiljateljica in dr-
žava gostiteljica sporazumno določita izjeme od časovne omejitve na-
potitve, vendar le, če je to v interesu posameznih oseb ali skupin oseb
(ne pa zgolj v interesu delodajalcev v eni ali drugi državi). Takšni spora-
zumi med državami lahko veljajo tudi retroaktivno (Strban 2018, 416).
Če je delo opravljeno pred predvidenim rokom, pa se obdobje napotitve
lahko skrajša (člen 16 Uredbe 883/2004).
Krajše prekinitve opravljanja dela (npr. zaradi bolezni) ne pomenijo,
da začne obdobje trajanja napotitve teči od začetka. Prav tako se tovr-
stne prekinitve vštevajo v skupno najdaljšo časovno omejitev 24 mese-
cev. Država gostiteljica nima vpliva na določitev obdobja napotitve, saj
le-tega odobri država pošiljateljica (oziroma njen pristojni organ).
Z namenom preprečevanja zlorab na način, da bi delodajalci delavce
napotovali v državo gostiteljico za nepretrgano opravljanje dejavnosti
v tej državi, Uredba v 12. členu izrecno prepoveduje veriženje napoti-
tev (Strban 2018, 417). To pomeni, da napotena oseba ne sme biti po-
slana v državo gostiteljico z namenom, da nadomesti drugo napoteno
osebo, ki prihaja iz države gostiteljice. Zamenjava delavca z drugim je
sicer mogoča, vendar zgolj znotraj predvidenega časa napotitve prvo-
tno napotenega delavca. Napoteni delavec je lahko ponovno napoten v
isto podjetje in isto državo članico šele po izteku vsaj dveh mesecev od
izteka prejšnjega obdobja napotitve (Sklep 2a Upravne komisije z dne
12. junija 2009, točka 3(c)). Izjeme od tega pravila so dovoljene, če za to
obstajajo posebne okoliščine. Upoštevanje dvomesečnega obdobja med
napotitvami pa ni potrebno, če gre po izteku napotitve v eni državi čla-
nici za nadaljnjo napotitev v drugo državo članico (Sklep 2 a Upravne
komisije z dne 12. junija 2009, točka 3(a)).
Z državami nečlanicami eu je koordinacija sistemov socialne varno-
sti opredeljena v bilateralnih sporazumih o socialni varnosti oziroma
socialnem zavarovanju, ki jih je Slovenija sklenila s posameznimi drža-
vami oziroma jih je nasledila (Mišič 2018, 433). Če bilateralni sporazum
ni sklenjen, velja nacionalna zakonodaja vsake posamezne države.
Direktive o napotitvi delavcev na delo v okviru
opravljanja storitev
Delovno pravo sodi v okvir avtonomnega urejanja posameznih držav
članic, vendar se raven varstva pravic delavcev med posameznimi dr-
37
