Page 39 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 39
Direktiva 96/71/es 4.2
tavljanja dela delavcev drugim uporabnikom (člen 1, odstavek 3(c); gre
za napotitve t. i. »agencijskih delavcev«). .
Ena izmed ključnih zahtev Direktive 96/71/e s je, da se mora za na-
potene delavce po načelu lex loci laboris uporabljati delovnopravna zako-
nodaja države napotitve v tistem obsegu, ki pomeni minimalno zaščito
delavcev (minimalne standarde). To pomeni uporabo pravil iz zakono-
daje ali kolektivnih pogodb, ki veljajo v državi napotitve in ki se nana-
šajo na: (a) maksimalni delovni čas in minimalni počitek; (b) minimalni
plačani letni dopust; (c) minimalne urne postavke; (č) pogoje za posre-
dovanje dela delavcem, ko delavce zagotavlja podjetje za zagotavljanje
dela delavcev drugim uporabnikom (t. i. agencije za posredovanje dela);
(d) zdravje in varnost pri delu; (e) varnostne ukrepe glede pogojev za
delo in zaposlitev nosečih žensk ali mladih mater; (f) enako obravnavo
moških in žensk ter druge določbe o enakopravni obravnavi (člen 3, od-
stavek 1, točke (a) do (g)). Direktiva obenem predvideva obveznost de-
lodajalcev, da pri zagotavljanju pravic delavcem uporabljajo za delavce
ugodnejša pravila in standarde (člen 7 Direktive 96/71/e s).
Izvedbena Direktiva 2014/67/e u
Direktiva 2014/67/e u vzpostavlja ukrepe in mehanizme za boljše in
enotnejše izvajanje, uporabo in izvrševanje Direktive 96/71/e s v pra-
ksi. Njen cilj je, da se zagotovi spoštovanje ustrezne ravni varstva pra-
vic napotenih delavcev in izboljša dostop do informacij (člen 1, odsta-
vek 1 Direktive 2014/67/e u). Naslovila je predvsem probleme definicij
ključnih pojmov in pogojev pri napotovanju. Tako je opredelila natanč-
nejše kriterije za ugotavljanje tega, ali podjetje dejansko opravlja večji
del svoje dejavnosti v državi, v kateri ima sedež (2. člen), kakor tudi kri-
terije za ugotavljanje, ali je napoteni delavec »resnično« napoteni dela-
vec (4. člen). Direktiva je nadalje uvedla pravila o izboljšanju dostopa do
informacij, kar naj bi tudi nacionalnim sodiščem pomagalo pri uporabi
tujega prava, ter pravila o tesnejšem upravnem (ne pa tudi sodnem) so-
delovanju med državami članicami v zvezi z napotitvami delavcev (glej
poglavji II in III Direktive 2014/67/eu).
Direktiva 2018/957, ki spreminja Direktivo 96/71/e s
Revizija Direktive 96/71/e s je nastala kot odgovor na njene ključne po-
manjkljivosti, ki so se odražale v poročilih o izogibanju njenim določ-
bam ali o njihovi zlorabi, v velikih razlikah med položajem napotenih
delavcev v primerjavi z domačimi delavci pa tudi v številu primerov
39
tavljanja dela delavcev drugim uporabnikom (člen 1, odstavek 3(c); gre
za napotitve t. i. »agencijskih delavcev«). .
Ena izmed ključnih zahtev Direktive 96/71/e s je, da se mora za na-
potene delavce po načelu lex loci laboris uporabljati delovnopravna zako-
nodaja države napotitve v tistem obsegu, ki pomeni minimalno zaščito
delavcev (minimalne standarde). To pomeni uporabo pravil iz zakono-
daje ali kolektivnih pogodb, ki veljajo v državi napotitve in ki se nana-
šajo na: (a) maksimalni delovni čas in minimalni počitek; (b) minimalni
plačani letni dopust; (c) minimalne urne postavke; (č) pogoje za posre-
dovanje dela delavcem, ko delavce zagotavlja podjetje za zagotavljanje
dela delavcev drugim uporabnikom (t. i. agencije za posredovanje dela);
(d) zdravje in varnost pri delu; (e) varnostne ukrepe glede pogojev za
delo in zaposlitev nosečih žensk ali mladih mater; (f) enako obravnavo
moških in žensk ter druge določbe o enakopravni obravnavi (člen 3, od-
stavek 1, točke (a) do (g)). Direktiva obenem predvideva obveznost de-
lodajalcev, da pri zagotavljanju pravic delavcem uporabljajo za delavce
ugodnejša pravila in standarde (člen 7 Direktive 96/71/e s).
Izvedbena Direktiva 2014/67/e u
Direktiva 2014/67/e u vzpostavlja ukrepe in mehanizme za boljše in
enotnejše izvajanje, uporabo in izvrševanje Direktive 96/71/e s v pra-
ksi. Njen cilj je, da se zagotovi spoštovanje ustrezne ravni varstva pra-
vic napotenih delavcev in izboljša dostop do informacij (člen 1, odsta-
vek 1 Direktive 2014/67/e u). Naslovila je predvsem probleme definicij
ključnih pojmov in pogojev pri napotovanju. Tako je opredelila natanč-
nejše kriterije za ugotavljanje tega, ali podjetje dejansko opravlja večji
del svoje dejavnosti v državi, v kateri ima sedež (2. člen), kakor tudi kri-
terije za ugotavljanje, ali je napoteni delavec »resnično« napoteni dela-
vec (4. člen). Direktiva je nadalje uvedla pravila o izboljšanju dostopa do
informacij, kar naj bi tudi nacionalnim sodiščem pomagalo pri uporabi
tujega prava, ter pravila o tesnejšem upravnem (ne pa tudi sodnem) so-
delovanju med državami članicami v zvezi z napotitvami delavcev (glej
poglavji II in III Direktive 2014/67/eu).
Direktiva 2018/957, ki spreminja Direktivo 96/71/e s
Revizija Direktive 96/71/e s je nastala kot odgovor na njene ključne po-
manjkljivosti, ki so se odražale v poročilih o izogibanju njenim določ-
bam ali o njihovi zlorabi, v velikih razlikah med položajem napotenih
delavcev v primerjavi z domačimi delavci pa tudi v številu primerov
39
