Page 43 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 43
Slovenska zakonodaja 4.3
vek 2(b) Direktive 2018/957). Napotitev, ki je daljša od 12 mesecev, je
načeloma opredeljena kot dolgotrajna napotitev in kot taka zahteva ob-
sežnejšo uporabo delovne zakonodaje države članice kot pa v primeru
napotitve, ki traja do 12 mesecev. S prenosom Direktive 2018/957 se tudi
zagotavlja načelo uporabe enakih pravil glede plačila za opravljeno delo
napotenih delavcev, kot to velja za lokalne delavce v skladu z zakono-
dajo in s splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami na ravni države
(3. odstavek 6. člena z m is).
z m i s ne ureja pogojev za zaposlovanje in delo državljanov tretjih
držav; v tem segmentu je treba upoštevati Zakon o zaposlovanju, sa-
mozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju z z s d t) (2021). Slednji
določa pogoje za zaposlitev, samozaposlitev in delo tujcev ter s tem po-
vezane naloge države za urejanje in zaščito domačega trga dela (1. člen).
Pomembnost zz sd t izpostavljamo zato, ker v praksi poznamo veliko
primerov, ko državljani nekdanje Jugoslavije (Bosna in Hercegovina,
Srbija, Severna Makedonija) začnejo delati pri delodajalcu s sedežem
v Sloveniji na podlagi tega zakona (pridobijo eno delovno dovoljenje),
kasneje pa so napoteni na delo v druge države eu (več o tem v nadalje-
vanju).
Napotitev delavcev lahko poteka tudi preko delodajalcev, ki delo de-
lavcev zagotavljajo drugim delodajalcem (t. i. agencije za zagotavljanje
dela drugim uporabnikom) (7. odstavek 4. člena z m i s). Pravna pod-
laga za zagotavljanje dela drugim uporabnikom je urejena v Zakonu o
urejanju trga dela (v nadaljevanju z u t d) (2010, 163. do 179.a člen) in
v zdr-1 (59. do 63. člen). Zaradi obveznosti zagotavljanja delovnoprav-
nega varstva po pravu države, v kateri se delo opravlja (kar določata Di-
rektiva 96/71/e s in Direktiva 2018/957/eu), je v zvezi s pravicami in z
obveznostmi delodajalcev ter delavcev, kadar je namembna država Slo-
venija, treba upoštevati tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon
o minimalni plači, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
in kolektivne pogodbe, v primeru napotovanja iz Slovenije v tujino pa
relevantno zakonodajo namembne države.
Napotovanje delavcev iz Slovenije v ostale e u države
Podjetje svoje delavce napoti v drugo državo članico e u v naslednjih
primerih: (a) ko ima s stranko, ki deluje v drugi državi članici, s po-
godbo dogovorjeno, da bo zanjo opravilo določene storitve; (b) ko ima
poslovno enoto na ozemlju druge države članice ali je tam registrirano
podjetje v lasti iste skupine in tja napoti svoje delavce; (c) ko gre za agen-
43
vek 2(b) Direktive 2018/957). Napotitev, ki je daljša od 12 mesecev, je
načeloma opredeljena kot dolgotrajna napotitev in kot taka zahteva ob-
sežnejšo uporabo delovne zakonodaje države članice kot pa v primeru
napotitve, ki traja do 12 mesecev. S prenosom Direktive 2018/957 se tudi
zagotavlja načelo uporabe enakih pravil glede plačila za opravljeno delo
napotenih delavcev, kot to velja za lokalne delavce v skladu z zakono-
dajo in s splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami na ravni države
(3. odstavek 6. člena z m is).
z m i s ne ureja pogojev za zaposlovanje in delo državljanov tretjih
držav; v tem segmentu je treba upoštevati Zakon o zaposlovanju, sa-
mozaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju z z s d t) (2021). Slednji
določa pogoje za zaposlitev, samozaposlitev in delo tujcev ter s tem po-
vezane naloge države za urejanje in zaščito domačega trga dela (1. člen).
Pomembnost zz sd t izpostavljamo zato, ker v praksi poznamo veliko
primerov, ko državljani nekdanje Jugoslavije (Bosna in Hercegovina,
Srbija, Severna Makedonija) začnejo delati pri delodajalcu s sedežem
v Sloveniji na podlagi tega zakona (pridobijo eno delovno dovoljenje),
kasneje pa so napoteni na delo v druge države eu (več o tem v nadalje-
vanju).
Napotitev delavcev lahko poteka tudi preko delodajalcev, ki delo de-
lavcev zagotavljajo drugim delodajalcem (t. i. agencije za zagotavljanje
dela drugim uporabnikom) (7. odstavek 4. člena z m i s). Pravna pod-
laga za zagotavljanje dela drugim uporabnikom je urejena v Zakonu o
urejanju trga dela (v nadaljevanju z u t d) (2010, 163. do 179.a člen) in
v zdr-1 (59. do 63. člen). Zaradi obveznosti zagotavljanja delovnoprav-
nega varstva po pravu države, v kateri se delo opravlja (kar določata Di-
rektiva 96/71/e s in Direktiva 2018/957/eu), je v zvezi s pravicami in z
obveznostmi delodajalcev ter delavcev, kadar je namembna država Slo-
venija, treba upoštevati tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon
o minimalni plači, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
in kolektivne pogodbe, v primeru napotovanja iz Slovenije v tujino pa
relevantno zakonodajo namembne države.
Napotovanje delavcev iz Slovenije v ostale e u države
Podjetje svoje delavce napoti v drugo državo članico e u v naslednjih
primerih: (a) ko ima s stranko, ki deluje v drugi državi članici, s po-
godbo dogovorjeno, da bo zanjo opravilo določene storitve; (b) ko ima
poslovno enoto na ozemlju druge države članice ali je tam registrirano
podjetje v lasti iste skupine in tja napoti svoje delavce; (c) ko gre za agen-
43
