Page 38 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 38
4 Pravna ureditev napotovanja
žavami članicami razlikuje. Z namenom zagotavljanja ustrezne mini-
malne ravni varstva pravic delavcev, napotenih na delo v okviru čez-
mejnega opravljanja storitev, so bile v okviru e u sprejete naslednje
direktive, ki predstavljajo temelji pravni okvir napotovanja: Direk-
tiva 96/71/e s, njena izvedbena Direktiva 2014/67/e u ter Direktiva
2018/957, ki spreminja Direktivo 96/71/e s.⁴ Namreč, v kolikor bi se
v času napotitve delavca na delo v drugo državo članico zanj še naprej
uporabljalo pravo matične države z nižjo ravnjo varstva pravic delav-
cev, ima to lahko za posledico nepošteno konkurenčno prednost tujega
izvajalca storitve pred domačimi ponudniki.
4.2 Direktiva 96/71/e s
Skladno z Direktivo 96/71/e s morajo biti za napotene delavce, ki delajo
v drugi državi članici (državi napotitve), ne glede na to, da njihovo de-
lovno razmerje ureja pravo države zaposlitve, zagotovljeni minimalni
pogoji za delo, kot so urejeni z nacionalnimi predpisi ali s splošno ve-
ljavnimi kolektivnimi pogodbami države napotitve (Uvodno besedilo k
Direktivi 96/71/e s, odstavek 13 in 18). Kot smo povedali zgoraj, napo-
teni delavec v času napotitve ostane zavarovan v državi zaposlitve, kar
pomeni, da še naprej plačuje prispevke v sistem socialne varnosti v tej
državi.
Direktiva 96/71/e s se uporablja za podjetja s sedežem v kateri od
držav članic e u, ki v okviru svobode opravljanja storitev napotijo de-
lavce na ozemlje katere od držav članic (člen 1, odstavek 1 Direktive
96/71/e s). Skladno z direktivo je napoteni delavec »delavec, ki za ome-
jen čas opravlja delo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri
običajno dela« (2. člen Direktive 96/71/es). Direktiva loči med tremi raz-
ličnimi oblikami napotitev.
Prva oblika je, ko podjetje s sedežem v državi članici napoti delavca
na delo v drugo podjetje s sedežem v drugi državi članici. Druga oblika
je napotitev znotraj multinacionalnih podjetij, ki lahko začasno preme-
ščajo svoje delavce med podružnicami ali podjetji v skupini s sedežem
v različnih državah članicah (člen 1, odstavek 3(a)). Tretja oblika pa je
vezana na napotitve s strani delodajalcev, ki opravljajo dejavnost zago-
⁴ Za državljane tretjih držav pa je pomembna še Uredba (eu) št. 1231/2010 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (e s) št.
883/2004 in (e s) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi
ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva (2010).
38
žavami članicami razlikuje. Z namenom zagotavljanja ustrezne mini-
malne ravni varstva pravic delavcev, napotenih na delo v okviru čez-
mejnega opravljanja storitev, so bile v okviru e u sprejete naslednje
direktive, ki predstavljajo temelji pravni okvir napotovanja: Direk-
tiva 96/71/e s, njena izvedbena Direktiva 2014/67/e u ter Direktiva
2018/957, ki spreminja Direktivo 96/71/e s.⁴ Namreč, v kolikor bi se
v času napotitve delavca na delo v drugo državo članico zanj še naprej
uporabljalo pravo matične države z nižjo ravnjo varstva pravic delav-
cev, ima to lahko za posledico nepošteno konkurenčno prednost tujega
izvajalca storitve pred domačimi ponudniki.
4.2 Direktiva 96/71/e s
Skladno z Direktivo 96/71/e s morajo biti za napotene delavce, ki delajo
v drugi državi članici (državi napotitve), ne glede na to, da njihovo de-
lovno razmerje ureja pravo države zaposlitve, zagotovljeni minimalni
pogoji za delo, kot so urejeni z nacionalnimi predpisi ali s splošno ve-
ljavnimi kolektivnimi pogodbami države napotitve (Uvodno besedilo k
Direktivi 96/71/e s, odstavek 13 in 18). Kot smo povedali zgoraj, napo-
teni delavec v času napotitve ostane zavarovan v državi zaposlitve, kar
pomeni, da še naprej plačuje prispevke v sistem socialne varnosti v tej
državi.
Direktiva 96/71/e s se uporablja za podjetja s sedežem v kateri od
držav članic e u, ki v okviru svobode opravljanja storitev napotijo de-
lavce na ozemlje katere od držav članic (člen 1, odstavek 1 Direktive
96/71/e s). Skladno z direktivo je napoteni delavec »delavec, ki za ome-
jen čas opravlja delo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri
običajno dela« (2. člen Direktive 96/71/es). Direktiva loči med tremi raz-
ličnimi oblikami napotitev.
Prva oblika je, ko podjetje s sedežem v državi članici napoti delavca
na delo v drugo podjetje s sedežem v drugi državi članici. Druga oblika
je napotitev znotraj multinacionalnih podjetij, ki lahko začasno preme-
ščajo svoje delavce med podružnicami ali podjetji v skupini s sedežem
v različnih državah članicah (člen 1, odstavek 3(a)). Tretja oblika pa je
vezana na napotitve s strani delodajalcev, ki opravljajo dejavnost zago-
⁴ Za državljane tretjih držav pa je pomembna še Uredba (eu) št. 1231/2010 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (e s) št.
883/2004 in (e s) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi
ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva (2010).
38
