Page 52 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 52
4 Pravna ureditev napotovanja
Poleg oddaje vloge na podlagi člena 12 Uredbe es 883/2004 in z m is
portal e-vem omogoča tudi izdajo potrdil a1 na podlagi člena 13 Uredbe
883/2004, pri katerih gre za sočasne zaposlitve, za delavce, ki običajno
sočasno opravljajo delo v več državah in le pri enem delodajalcu (voz-
niki v cestnem prometu, monterji, serviserji). Potrdilo a 1 na podlagi
člena 13 Uredbe e s je mogoče pridobiti za obdobje naslednjih 12 me-
secev. Vendar je postopek izdaje obrazca a 1 v teh primerih treba ločiti od
postopka v primeru člena 12 Uredbe e s 883/2004 in zm is. Namreč, pri
izdaji potrdila a 1 na podlagi člena 13 Uredbe e s 883/2004 ne gre za
napotene delavce, pač pa za sočasno delo v več državah e u. V teh pri-
merih se zavarovalna podlaga ne spremeni v 002, pač pa ostane 001.
Potrdilo a 1 se v teh primerih izda za največ 12 mesecev (in najmanj dva
meseca).
Pomembna razlika glede na postopek izdaje potrdila a 1 za »prave«
napotene delavce (po členu 12 Uredbe 883/2004 in z m i s) pa je tudi
v tem, da so pogoji za izdajo obrazca a 1 v teh primerih (po členu 13
Uredbe) manj strogi – ni treba dokazovati pogoja spoštovanja delovno-
pravne zakonodaje, pogoja izpolnjevanja davčnih obveznosti idr. Poleg
tega je potrdilo a 1 v teh primerih veljavno za vse države članice e u.
V praksi se zato delodajalci pogosto poslužujejo vlog za izdajo obrazca
a 1 po členu 13 Uredbe 883/2004 tako, da v vlogi lažno (napačno, neu-
pravičeno) navedejo, da gre za delavce, ki delo sočasno opravljajo v več
državah (vozniki v cestnem prometu, monterji, serviserji).
V Sloveniji je torej lažje napotiti delavce v tujino na podlagi člena
13 Uredbe e s 883/2004 kakor pa na podlagi člena 12. Po drugi strani
pa so delavci, napoteni na delo v tujino na podlagi člena 12 Uredbe e s
883/2004 in z m is, za delodajalca cenejši, saj se kot osnova za plačilo
socialnih prispevkov (plačila za pokojninsko in invalidsko zavarovanje)
šteje plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji. Kot
smo pojasnili že zgoraj, v praksi to običajno pomeni najnižjo plačo za to
delovno mesto/vrsto dela ali celo minimalno plačo po Zakonu o mini-
malni plači (z minp). Preden je 1. 1. 2018 začel veljati z m is, napotitev
delavcev iz Slovenije ni bila zakonsko urejena. Prenosne dokumente o
socialni varnosti – potrdila a 1 je izdal z z z s na podlagi 129. člena Pravil
obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994). Na podlagi tega člena so
za izdajo potrdila a 1 veljali zelo ohlapni pogoji, ki niso bili v skladu s
tistimi, ki jih zahteva Direktiva 96/71/e s o napotitvi delavcev. Za potr-
dila a 1, izdana pred 1. januarjem 2018, z z z s ni pristojen za naknadno
preverjanje izpolnjevanja pogojev za njihovo izdajo. Vendar pa lahko na
52
Poleg oddaje vloge na podlagi člena 12 Uredbe es 883/2004 in z m is
portal e-vem omogoča tudi izdajo potrdil a1 na podlagi člena 13 Uredbe
883/2004, pri katerih gre za sočasne zaposlitve, za delavce, ki običajno
sočasno opravljajo delo v več državah in le pri enem delodajalcu (voz-
niki v cestnem prometu, monterji, serviserji). Potrdilo a 1 na podlagi
člena 13 Uredbe e s je mogoče pridobiti za obdobje naslednjih 12 me-
secev. Vendar je postopek izdaje obrazca a 1 v teh primerih treba ločiti od
postopka v primeru člena 12 Uredbe e s 883/2004 in zm is. Namreč, pri
izdaji potrdila a 1 na podlagi člena 13 Uredbe e s 883/2004 ne gre za
napotene delavce, pač pa za sočasno delo v več državah e u. V teh pri-
merih se zavarovalna podlaga ne spremeni v 002, pač pa ostane 001.
Potrdilo a 1 se v teh primerih izda za največ 12 mesecev (in najmanj dva
meseca).
Pomembna razlika glede na postopek izdaje potrdila a 1 za »prave«
napotene delavce (po členu 12 Uredbe 883/2004 in z m i s) pa je tudi
v tem, da so pogoji za izdajo obrazca a 1 v teh primerih (po členu 13
Uredbe) manj strogi – ni treba dokazovati pogoja spoštovanja delovno-
pravne zakonodaje, pogoja izpolnjevanja davčnih obveznosti idr. Poleg
tega je potrdilo a 1 v teh primerih veljavno za vse države članice e u.
V praksi se zato delodajalci pogosto poslužujejo vlog za izdajo obrazca
a 1 po členu 13 Uredbe 883/2004 tako, da v vlogi lažno (napačno, neu-
pravičeno) navedejo, da gre za delavce, ki delo sočasno opravljajo v več
državah (vozniki v cestnem prometu, monterji, serviserji).
V Sloveniji je torej lažje napotiti delavce v tujino na podlagi člena
13 Uredbe e s 883/2004 kakor pa na podlagi člena 12. Po drugi strani
pa so delavci, napoteni na delo v tujino na podlagi člena 12 Uredbe e s
883/2004 in z m is, za delodajalca cenejši, saj se kot osnova za plačilo
socialnih prispevkov (plačila za pokojninsko in invalidsko zavarovanje)
šteje plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji. Kot
smo pojasnili že zgoraj, v praksi to običajno pomeni najnižjo plačo za to
delovno mesto/vrsto dela ali celo minimalno plačo po Zakonu o mini-
malni plači (z minp). Preden je 1. 1. 2018 začel veljati z m is, napotitev
delavcev iz Slovenije ni bila zakonsko urejena. Prenosne dokumente o
socialni varnosti – potrdila a 1 je izdal z z z s na podlagi 129. člena Pravil
obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994). Na podlagi tega člena so
za izdajo potrdila a 1 veljali zelo ohlapni pogoji, ki niso bili v skladu s
tistimi, ki jih zahteva Direktiva 96/71/e s o napotitvi delavcev. Za potr-
dila a 1, izdana pred 1. januarjem 2018, z z z s ni pristojen za naknadno
preverjanje izpolnjevanja pogojev za njihovo izdajo. Vendar pa lahko na
52
