Page 53 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 53
Slovenska zakonodaja 4.3
zahtevo tujih organov prekliče potrdilo a 1, izdano pred 1. januarjem
2018.
Napotovanje v Slovenijo
V Sloveniji ločimo med dvema osnovnima režimoma zaposlovanja in
dela tujcev (neslovenskih državljanov), in sicer: (a) prostim pretokom
delavcev in storitev med državami članicami eu, Evropskim gospodar-
skim prostorom (v nadaljevanju eg p) in Švico (napoteni delavci) in (b)
režimom zaposlovanja in dela državljanov tretjih držav (tujci). Regula-
torni okvir za napotovanje v okviru režima (a) predstavljata zdr-1 (210.
člen) in z m is, regulatorni okvir za napotovanje v okviru režima (b) pa
zdr-1 (201. člen) in zzsd t. zdr-1 v vsakem primeru (tako za napotene
delavce v okviru prostega opravljanja storitev med državami članicami
eu kakor za napotene delavce iz tretjih držav) kot podlago za delo na-
potenih delavcev v Sloveniji določa (predvideva) pogodbo o zaposlitvi,
glede pogojev za opravljanje začasnega dela v Republiki Sloveniji pa od-
kazuje na predpise, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov ter
čezmejno izvajanje storitev (1. odstavek 210. člena z dr-1).
Delodajalec, ki svoje delavce napotuje v Republiko Slovenijo, mora
tem delavcem zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije in po
določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas,
odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačilo za delo,
pogodbo o zaposlitvi med delavcem in agencijo za zagotavljanje dela
drugim uporabnikom, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo de-
lavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje (2.
odstavek 210. člena z dr-1). Izjema so primeri začasnih začetnih del, ki
ne trajajo več kot osem dni in jih opravljajo strokovni delavci dobavitelja
na podlagi pogodbe o dobavi blaga – za te delavce ni treba zagotavljati
minimalnega letnega dopusta in plačila za delo po predpisih Republike
Slovenije oziroma po določbah relevantne kolektivne pogodbe dejavno-
sti, četudi so za delavca ugodnejši (3. odstavek 210. člena z dr-1). Izjema
so tudi delavci, katerih delo v posameznem koledarskem letu ni daljše
od enega meseca – zanje ni treba zagotavljati plačila za delo po predpi-
sih Republike Slovenije oziroma po določbah relevantne kolektivne po-
godbe dejavnosti (4. odstavek 210. člena z dr-1). Obe omenjeni izjemi
pa ne veljata za tiste delodajalce, ki izvajajo dejavnosti, registrirane v
okviru gradbeništva (5. odstavek 210. člena z g d-1).
Za nudenje informacij o pogojih zaposlovanja in dela tujcev je pristo-
jen zzzs. Slednji tudi spremlja podatke o zaposlovanju tujcev.
53
zahtevo tujih organov prekliče potrdilo a 1, izdano pred 1. januarjem
2018.
Napotovanje v Slovenijo
V Sloveniji ločimo med dvema osnovnima režimoma zaposlovanja in
dela tujcev (neslovenskih državljanov), in sicer: (a) prostim pretokom
delavcev in storitev med državami članicami eu, Evropskim gospodar-
skim prostorom (v nadaljevanju eg p) in Švico (napoteni delavci) in (b)
režimom zaposlovanja in dela državljanov tretjih držav (tujci). Regula-
torni okvir za napotovanje v okviru režima (a) predstavljata zdr-1 (210.
člen) in z m is, regulatorni okvir za napotovanje v okviru režima (b) pa
zdr-1 (201. člen) in zzsd t. zdr-1 v vsakem primeru (tako za napotene
delavce v okviru prostega opravljanja storitev med državami članicami
eu kakor za napotene delavce iz tretjih držav) kot podlago za delo na-
potenih delavcev v Sloveniji določa (predvideva) pogodbo o zaposlitvi,
glede pogojev za opravljanje začasnega dela v Republiki Sloveniji pa od-
kazuje na predpise, ki urejajo delo in zaposlovanje tujih državljanov ter
čezmejno izvajanje storitev (1. odstavek 210. člena z dr-1).
Delodajalec, ki svoje delavce napotuje v Republiko Slovenijo, mora
tem delavcem zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije in po
določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas,
odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačilo za delo,
pogodbo o zaposlitvi med delavcem in agencijo za zagotavljanje dela
drugim uporabnikom, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo de-
lavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje (2.
odstavek 210. člena z dr-1). Izjema so primeri začasnih začetnih del, ki
ne trajajo več kot osem dni in jih opravljajo strokovni delavci dobavitelja
na podlagi pogodbe o dobavi blaga – za te delavce ni treba zagotavljati
minimalnega letnega dopusta in plačila za delo po predpisih Republike
Slovenije oziroma po določbah relevantne kolektivne pogodbe dejavno-
sti, četudi so za delavca ugodnejši (3. odstavek 210. člena z dr-1). Izjema
so tudi delavci, katerih delo v posameznem koledarskem letu ni daljše
od enega meseca – zanje ni treba zagotavljati plačila za delo po predpi-
sih Republike Slovenije oziroma po določbah relevantne kolektivne po-
godbe dejavnosti (4. odstavek 210. člena z dr-1). Obe omenjeni izjemi
pa ne veljata za tiste delodajalce, ki izvajajo dejavnosti, registrirane v
okviru gradbeništva (5. odstavek 210. člena z g d-1).
Za nudenje informacij o pogojih zaposlovanja in dela tujcev je pristo-
jen zzzs. Slednji tudi spremlja podatke o zaposlovanju tujcev.
53
