Page 157 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 157
Slovenski cestni križ kot faktor rekrutiranja pomorskega kadra v naših deželah (1812–1941)
Ljubljana, ki je bila manj obremenjena. Torej je imela obremenje-
nost cest zelo važen vpliv na kadrovanje mornarjev.
4. Nesporno je ugotovljeno, da je bilo naše najbolj pomorsko mes-
to poleg Trsta Ljubljana. V skoraj enaki meri ji sledita Maribor
in Celovec, nato Gradec, Celje, Kranj in Škofja Loka. Med manj-
šimi kraji prednjačijo Brežice, Radgona, Slovenska Bistrica,
Konjice, Postojna, Logatec in Vrhnika ki jim sledijo Novo mesto,
Žužemberk, Tržič, Radovljica in Sežana.
5. V podatkih smo srečali veliko število višjih oficirjev, tj. kapeta-
nov bojne ladje, fregatnih in korvetnih kapetanov, višjih oficir-
jev mornarici pridruženih rodov vojske, tj. pomorske pehote in
artilerije, višje oficirje sodne, zdravstvene, dušebrižniške stro-
ke, visoke uradnike in komisarje. Srečali smo podoficirje, ki so
se s pridnostjo in študijem razvili v višje oficirje in uradnike.
Toda nad vse pomembno je naslednje: V obravnavanem prosto-
ru smo srečali 21 bodočih admiralov, torej skoraj polovico vseh
visokih oficirjev, ki so bili rojeni na Slovenskem – vseh je bilo
44. Dva izmed njih sta dobila admiralski čin v Jugoslaviji. To sta
Metod Koch in Ivan Kern, oba iz Kranja. Po štirje admirali so
prišli iz Ljubljane in Celja, trije iz Gradca, po dva iz Maribora in
Celovca ter po eden iz Sežane, Sela pri Ljubljani, Šentjerneja in
Konjic. Najbrž pa bo treba na cestni križ postaviti tudi katerega
od admiralov, za katere nimamo podatkov. Tak primer bo mor-
da admiral Maksimilijan Daublebski (ml.) pl. Eihcham, ki je po-
kopan v Drtiji pri Moravčah.
6. Generalske čine oziroma položaje je imelo 6 zdravnikov, in si-
cer po eden iz Postojne, Logatca, Preske, Slovenske Bistrice,
Maribora in Celovca. Položaj generala je imel duhovnik Jurij
Račič iz Dola pri Ljubljani. Dalje smo srečali po enega generala
artilerijske in sodne stroke iz Gradca oziroma Šentilja. Na polo-
žaju generalov so bili trije generalni komisarji, in sicer po eden
iz Ljubljane, Srkovca in Kranja. Prav lepa bera za narod, »ki je
sprejel tezo o svoji kontinentalnosti in verjel vanjo«.
Vse to dokazuje, da se je kader naših dežel dobro obnesel in odlično
uveljavil. Toda tu nastane vprašanje: Kako je to mogoče, ko pa smo bili
brez tradicije in v »svoji miselnosti popolnoma kontinentalni«. Vprašanje
je na mestu iz več vzrokov. Predvsem je bilo naše zgodovinopisje do ne-
davna absolutno kontinentalno. S posameznimi pomorskimi podatki
157
Ljubljana, ki je bila manj obremenjena. Torej je imela obremenje-
nost cest zelo važen vpliv na kadrovanje mornarjev.
4. Nesporno je ugotovljeno, da je bilo naše najbolj pomorsko mes-
to poleg Trsta Ljubljana. V skoraj enaki meri ji sledita Maribor
in Celovec, nato Gradec, Celje, Kranj in Škofja Loka. Med manj-
šimi kraji prednjačijo Brežice, Radgona, Slovenska Bistrica,
Konjice, Postojna, Logatec in Vrhnika ki jim sledijo Novo mesto,
Žužemberk, Tržič, Radovljica in Sežana.
5. V podatkih smo srečali veliko število višjih oficirjev, tj. kapeta-
nov bojne ladje, fregatnih in korvetnih kapetanov, višjih oficir-
jev mornarici pridruženih rodov vojske, tj. pomorske pehote in
artilerije, višje oficirje sodne, zdravstvene, dušebrižniške stro-
ke, visoke uradnike in komisarje. Srečali smo podoficirje, ki so
se s pridnostjo in študijem razvili v višje oficirje in uradnike.
Toda nad vse pomembno je naslednje: V obravnavanem prosto-
ru smo srečali 21 bodočih admiralov, torej skoraj polovico vseh
visokih oficirjev, ki so bili rojeni na Slovenskem – vseh je bilo
44. Dva izmed njih sta dobila admiralski čin v Jugoslaviji. To sta
Metod Koch in Ivan Kern, oba iz Kranja. Po štirje admirali so
prišli iz Ljubljane in Celja, trije iz Gradca, po dva iz Maribora in
Celovca ter po eden iz Sežane, Sela pri Ljubljani, Šentjerneja in
Konjic. Najbrž pa bo treba na cestni križ postaviti tudi katerega
od admiralov, za katere nimamo podatkov. Tak primer bo mor-
da admiral Maksimilijan Daublebski (ml.) pl. Eihcham, ki je po-
kopan v Drtiji pri Moravčah.
6. Generalske čine oziroma položaje je imelo 6 zdravnikov, in si-
cer po eden iz Postojne, Logatca, Preske, Slovenske Bistrice,
Maribora in Celovca. Položaj generala je imel duhovnik Jurij
Račič iz Dola pri Ljubljani. Dalje smo srečali po enega generala
artilerijske in sodne stroke iz Gradca oziroma Šentilja. Na polo-
žaju generalov so bili trije generalni komisarji, in sicer po eden
iz Ljubljane, Srkovca in Kranja. Prav lepa bera za narod, »ki je
sprejel tezo o svoji kontinentalnosti in verjel vanjo«.
Vse to dokazuje, da se je kader naših dežel dobro obnesel in odlično
uveljavil. Toda tu nastane vprašanje: Kako je to mogoče, ko pa smo bili
brez tradicije in v »svoji miselnosti popolnoma kontinentalni«. Vprašanje
je na mestu iz več vzrokov. Predvsem je bilo naše zgodovinopisje do ne-
davna absolutno kontinentalno. S posameznimi pomorskimi podatki
157
