Page 158 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 158
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
zgodovinarji niso vedeli kaj početi. Šele F. Gestrin in J. Šorn sta opozori-
la na probleme morja in pomorstva v zvezi z našimi ljudmi in našim za-
ledjem.212 Nismo poznali našega kopnega prometa in njegove vloge na re-
laciji morje–zaledje in narobe. Nismo poznali kooperacije zaledja z vojno
in trgovsko mornarico, z ladjedelnicami in arsenali. Nismo poznali – k
sreči smo jih nekoliko slutili – zvez našega zaledja z Benetkami, čeprav
so nepretrgano obstajale že od srednjega veka. Nepoznavanje teh pro-
blemov ima svoje korenine. Bojazen avstrijskih političnih in ekonom-
skih krogov, da bi se naši ljudje utegnili spričo obmorske lege uveljaviti v
obmorskih mestih na škodo nemški politiki in gospodarstvu Avstrije, je
sprožila propagando, ki nas je ideološko in gospodarsko odrivala od po-
morstva, čeprav je država potrebovala naše pomorščake tako v vojni ka-
kor v trgovski mornarici. Ugotovili smo, da so trije veliki admirali spoz-
nali slovensko pomorsko sposobnost, borbeno uporabnost in pomorsko
miselnost. To ni seglo do naše buržoazije, ki je navedenim krogom celo
pomagala proglasiti naš narod za nepomorski, popolnoma kontinentalno
usmerjen in celo za kmečki narod, ki nima s pomorstvom nikakršne zve-
ze. Tako se slovenska buržoazija – razen redkih posameznikov – ni usme-
rila v pomorske dejavnosti. Torej nas je lastna buržoazija, ki naj bi bila po
logiki zgodovine tedaj še napredna, pomagala proglasiti za kontinental-
ce. To je prvo.
Po drugi strani je ista buržoazija prezrla dejstvo, da je velik del kmeč-
ke trgovine usmerjen na morje, tj. v Benetke, Trst, Reko, Koper, Izolo in
Piran. Prezrla je dejstvo, da skoraj ves hrastov in mnogo jelovega lesa po-
tuje mimo uradne trgovine v pristanišča in ladjedelnice. Prezrla je delova-
nje gozdarjev, mornariških komisarjev in komisionarjev med slovenskim
plemstvom in kmečkimi lastniki gozdov. Prezrla je torej kooperacijo, ki so
jo vojna mornarica in ladjedelnice organizirale po vsem slovenskem ozem-
lju. Slovenski kmetje in plemstvo so organizirano kooperirali z mornari-
cami. Torej so bili reakcionarni slovenski plemiči in konservativni sloven-
ski kmetje v tem pogledu naprednejši od »napredne« buržoazije. Plemstva
in kmetov ni mogla omajati nobena uradna ali poluradna propaganda.
Slovenska buržoazija pa se je tu pokazala za popolnoma nesposobno.
212 Gestrin 1965; 1972. Njegovi članki in razprave v Pomorskem zborniku, Sloven-
skem pomorskem zborniku, Kroniki itd. Dalje: J. Šorn s članki in razpravami o Mi-
chelangelu Zoisu, Francu Tomažu Grošlju in Francu Rakovcu-Reigersfeldu, o mer-
kantilizmu v Kroniki in na drugih mestih.
158
zgodovinarji niso vedeli kaj početi. Šele F. Gestrin in J. Šorn sta opozori-
la na probleme morja in pomorstva v zvezi z našimi ljudmi in našim za-
ledjem.212 Nismo poznali našega kopnega prometa in njegove vloge na re-
laciji morje–zaledje in narobe. Nismo poznali kooperacije zaledja z vojno
in trgovsko mornarico, z ladjedelnicami in arsenali. Nismo poznali – k
sreči smo jih nekoliko slutili – zvez našega zaledja z Benetkami, čeprav
so nepretrgano obstajale že od srednjega veka. Nepoznavanje teh pro-
blemov ima svoje korenine. Bojazen avstrijskih političnih in ekonom-
skih krogov, da bi se naši ljudje utegnili spričo obmorske lege uveljaviti v
obmorskih mestih na škodo nemški politiki in gospodarstvu Avstrije, je
sprožila propagando, ki nas je ideološko in gospodarsko odrivala od po-
morstva, čeprav je država potrebovala naše pomorščake tako v vojni ka-
kor v trgovski mornarici. Ugotovili smo, da so trije veliki admirali spoz-
nali slovensko pomorsko sposobnost, borbeno uporabnost in pomorsko
miselnost. To ni seglo do naše buržoazije, ki je navedenim krogom celo
pomagala proglasiti naš narod za nepomorski, popolnoma kontinentalno
usmerjen in celo za kmečki narod, ki nima s pomorstvom nikakršne zve-
ze. Tako se slovenska buržoazija – razen redkih posameznikov – ni usme-
rila v pomorske dejavnosti. Torej nas je lastna buržoazija, ki naj bi bila po
logiki zgodovine tedaj še napredna, pomagala proglasiti za kontinental-
ce. To je prvo.
Po drugi strani je ista buržoazija prezrla dejstvo, da je velik del kmeč-
ke trgovine usmerjen na morje, tj. v Benetke, Trst, Reko, Koper, Izolo in
Piran. Prezrla je dejstvo, da skoraj ves hrastov in mnogo jelovega lesa po-
tuje mimo uradne trgovine v pristanišča in ladjedelnice. Prezrla je delova-
nje gozdarjev, mornariških komisarjev in komisionarjev med slovenskim
plemstvom in kmečkimi lastniki gozdov. Prezrla je torej kooperacijo, ki so
jo vojna mornarica in ladjedelnice organizirale po vsem slovenskem ozem-
lju. Slovenski kmetje in plemstvo so organizirano kooperirali z mornari-
cami. Torej so bili reakcionarni slovenski plemiči in konservativni sloven-
ski kmetje v tem pogledu naprednejši od »napredne« buržoazije. Plemstva
in kmetov ni mogla omajati nobena uradna ali poluradna propaganda.
Slovenska buržoazija pa se je tu pokazala za popolnoma nesposobno.
212 Gestrin 1965; 1972. Njegovi članki in razprave v Pomorskem zborniku, Sloven-
skem pomorskem zborniku, Kroniki itd. Dalje: J. Šorn s članki in razpravami o Mi-
chelangelu Zoisu, Francu Tomažu Grošlju in Francu Rakovcu-Reigersfeldu, o mer-
kantilizmu v Kroniki in na drugih mestih.
158
