Page 229 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 229
Senožeče – slovenska pomorska postojanka na kopnem
je vplival tudi na formiranje oficirskega in podoficirskega kadra. V nje-
govi dobi se v večjem številu pojavljajo podoficirji iz Koroške, Štajerske
in Kranjske, da ne govorimo o Čehih, Madžarih in avstrijskih Nemcih,
medtem ko so Primorci zastopani vedno manj. Vendar ne moremo trditi,
da v tem času v mornarici ni bilo Senožejcev. Nasprotno. Ljudsko izroči-
lo pravi, da je bil vedno kdo, ki je šel iskat kruh in dogodivščine v morna-
rico. Prevladovala je želja po spoznavanju sveta, ker je vsakdo upal, da bo
lahko prišel na ladje, ki so vsako leto odplule s kadeti na dolga, leto in več
trajajoča potovanja. Po skromni oceni lahko v to dobo damo vsaj še 30 ne-
znanih senožejskih mornarjev. To dokazujejo tudi viri in ljudsko izročilo
za naslednje obdobje.
Še pred koncem 19. stoletja se pojavi v mornarici Senožejec Henrik
Delež. Rojen je bil okoli leta 1877. V mornarico je prišel kot prostovoljec
za 18 ali 20 let. Napredoval je do višjega vodnika (Oberbootsmann). Ko je
končal mornariško službovanje, se je vrnil v Senožeče. Od tu je odpotoval
v Združene države Amerike, kjer se je zopet prijavil v mornarico.
Na prelomu stoletja se je prijavil v mornarico Narcis Mahorčič iz
Senožeč. Služil je do konca prve svetovne vojne. Bil je podnarednik po-
lubne stroke.39 Sledil mu je Šalamon Fredegar (?), ki je služil do 1. julija
1917, ko je bil odpuščen kot invalid. Bil je prav tako podnarednik palubne
stroke.40 Čin podnarednika je ob koncu prve svetovne vojne dosegel tudi
Emil Škrinjar (roj. 1. 1898).41 Temu je sledil Bogomil Povšnar, podnare-
dnik strojne stroke. Bil je edini Senožejec, ki se je šolal v podoficirski šoli
v Pulju.
Med Gabrčani je treba posebej imenovati Rafa Perhauca, (ro-
jen v Trstu leta 1899), ki je prišel v mornariško strojno šolo v Pulju leta
1916. Prvo svetovno vojno je končal kot podoficir. O njem bo še govor.
Med vaščani Dolenje vasi je dosegel podoficirski čin Jože Antončič.
Razvrščen je bil v obalno artilerijo, kjer je napredoval do podnaredni-
ka (Waffenquartiermeister). Iz Laž je bil doma mornariški prostovoljec
Jakob Žetko. Večkrat je dosegel čin podnarednika. Zaradi nediscipline in
veseljaštva je bil tudi večkrat degradiran. Ob koncu prve svetovne vojne
je le prišel domov kot podoficir. Bil je med udeleženci upora mornarjev v
39 ÖStA, KA, »Verzeichniss über die abgeführte Personaldokumente Italienischer
Staatbürger.« To je seznam leta 1924 Italiji vrnjenih personalnih dokumentov. Gre
za več tisoč dokumentov, ki so za sedaj popolnoma nedostopni.
40 ÖStA, KA, »Evidenz der K. u. k. Marine Patental Invaliden 6/56.«
41 ÖStA, KA, »Verzeichniss über die abgeführte Personaldokumente Italienischer
Staatbürger.«
229
je vplival tudi na formiranje oficirskega in podoficirskega kadra. V nje-
govi dobi se v večjem številu pojavljajo podoficirji iz Koroške, Štajerske
in Kranjske, da ne govorimo o Čehih, Madžarih in avstrijskih Nemcih,
medtem ko so Primorci zastopani vedno manj. Vendar ne moremo trditi,
da v tem času v mornarici ni bilo Senožejcev. Nasprotno. Ljudsko izroči-
lo pravi, da je bil vedno kdo, ki je šel iskat kruh in dogodivščine v morna-
rico. Prevladovala je želja po spoznavanju sveta, ker je vsakdo upal, da bo
lahko prišel na ladje, ki so vsako leto odplule s kadeti na dolga, leto in več
trajajoča potovanja. Po skromni oceni lahko v to dobo damo vsaj še 30 ne-
znanih senožejskih mornarjev. To dokazujejo tudi viri in ljudsko izročilo
za naslednje obdobje.
Še pred koncem 19. stoletja se pojavi v mornarici Senožejec Henrik
Delež. Rojen je bil okoli leta 1877. V mornarico je prišel kot prostovoljec
za 18 ali 20 let. Napredoval je do višjega vodnika (Oberbootsmann). Ko je
končal mornariško službovanje, se je vrnil v Senožeče. Od tu je odpotoval
v Združene države Amerike, kjer se je zopet prijavil v mornarico.
Na prelomu stoletja se je prijavil v mornarico Narcis Mahorčič iz
Senožeč. Služil je do konca prve svetovne vojne. Bil je podnarednik po-
lubne stroke.39 Sledil mu je Šalamon Fredegar (?), ki je služil do 1. julija
1917, ko je bil odpuščen kot invalid. Bil je prav tako podnarednik palubne
stroke.40 Čin podnarednika je ob koncu prve svetovne vojne dosegel tudi
Emil Škrinjar (roj. 1. 1898).41 Temu je sledil Bogomil Povšnar, podnare-
dnik strojne stroke. Bil je edini Senožejec, ki se je šolal v podoficirski šoli
v Pulju.
Med Gabrčani je treba posebej imenovati Rafa Perhauca, (ro-
jen v Trstu leta 1899), ki je prišel v mornariško strojno šolo v Pulju leta
1916. Prvo svetovno vojno je končal kot podoficir. O njem bo še govor.
Med vaščani Dolenje vasi je dosegel podoficirski čin Jože Antončič.
Razvrščen je bil v obalno artilerijo, kjer je napredoval do podnaredni-
ka (Waffenquartiermeister). Iz Laž je bil doma mornariški prostovoljec
Jakob Žetko. Večkrat je dosegel čin podnarednika. Zaradi nediscipline in
veseljaštva je bil tudi večkrat degradiran. Ob koncu prve svetovne vojne
je le prišel domov kot podoficir. Bil je med udeleženci upora mornarjev v
39 ÖStA, KA, »Verzeichniss über die abgeführte Personaldokumente Italienischer
Staatbürger.« To je seznam leta 1924 Italiji vrnjenih personalnih dokumentov. Gre
za več tisoč dokumentov, ki so za sedaj popolnoma nedostopni.
40 ÖStA, KA, »Evidenz der K. u. k. Marine Patental Invaliden 6/56.«
41 ÖStA, KA, »Verzeichniss über die abgeführte Personaldokumente Italienischer
Staatbürger.«
229
