Page 232 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 232
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
selitvi vojnopomorskega arsenala iz Benetk v Pulj je Avstrija potrebovala
izučenih obrtnikov, ki bi jih usmerila v delo v raznih ladjedelskih strokah.
V poštev so prišli tesarji, mizarji, kovači in tudi kolarji in drugi obrtni-
ki. Tako so odgovorni oficirji arsenala pritegnili marsikaterega mornar-
ja prostovoljca iz rednih mornariških enot v ladjedelsko delo. Med njimi
je bilo tudi nekaj Senožejcev. Najkasneje leta 1860, verjetno pa še kakih
7 let prej, je bil pritegnjen v arsenal izučeni kovač Štefan Debevec, rojen
v Senožečah leta 1810. Pred prihodom v arsenal je bil mornar prostovo-
ljec. 28. oktobra 1864 je napredoval v delavca 2. reda. V arsenalu je ostal
vsaj do 7. aprila 1866.44 Njegova nadaljnja usoda ni znana. Senožejec je bil
tudi vrvar Herzjach (?) Anton. Rojen je bil leta 1840. Kot prostovoljec je
odšel v mornariško artilerijo. Od tu so ga 6. februarja 1862 pritegnili v ar-
senal. Vir ga spremlja do 29. aprila 1866, ko je napredoval v delavca 2. re-
da.45 Verjetno je ostal v arsenalu tudi po tem datumu. Podobno je s kova-
čem Ivanom Debevcem (roj. leta 1844). V mornarico je prišel verjetno leta
1862. Že 25. januarja 1863 ga srečamo v arsenalu kot delavca 3. reda. Na
tem položaju ga spremlja vir vse do 20. julija 1867, ko je napredoval v de-
lavca 2. reda.46 V to dobo spada še Vincenc Lahajnar (rojen leta 1840). V
mornarico je prišel že leta 1864. Najkasneje leta 1865 pa so ga kot izuče-
nega kovača pritegnili v arsenal. Tudi njega spremljamo le do leta 1867, ko
je postal delavec 3. reda.47
V arhivu manjkajo skoraj vsi viri personalne narave od leta 1867 do
1918. Tako ni mogoče vedeti, koliko ljudi iz naših krajev so mornariške
oblasti zaradi njihovih poklicev usmerile v arsenal. V redkih obstoječih
virih srečamo še Jožefa Križaja. Rojen bil leta 1880 v Senožečah. V mor-
narico je prišel verjetno leta 1880. 31. decembra 1884 so ga usmerili v ar-
senal. Njegov poklic ni znan, znano pa je, da je leta 1897 napredoval v
arsenalskega mojstra in 1. maja 1907 v višjega arsenalskega mojstra. 1.
novembra 1909 je bil upokojen.48 Ljudsko izročilo postavlja v puljski arse-
nal še Borisa Franetiča in nekatere druge ljudi, o katerih ni bilo mogoče
zabeležiti imen. Vsi naj bi delali v arsenalu nekako med leti 1900 in 1918.
44 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine Seearsenal in Pola 1/115.«
45 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine Seearsenal in Pola 1/115,
str. 1/37.«
46 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine Seearsenal in Pola 1/115,
str. 101.«
47 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine Seearsenal in Pola 1/115,
str. 114.«
48 ÖStA, KA, »Conduit Listen Verschiedene, fasc. 18/1499.«
232
selitvi vojnopomorskega arsenala iz Benetk v Pulj je Avstrija potrebovala
izučenih obrtnikov, ki bi jih usmerila v delo v raznih ladjedelskih strokah.
V poštev so prišli tesarji, mizarji, kovači in tudi kolarji in drugi obrtni-
ki. Tako so odgovorni oficirji arsenala pritegnili marsikaterega mornar-
ja prostovoljca iz rednih mornariških enot v ladjedelsko delo. Med njimi
je bilo tudi nekaj Senožejcev. Najkasneje leta 1860, verjetno pa še kakih
7 let prej, je bil pritegnjen v arsenal izučeni kovač Štefan Debevec, rojen
v Senožečah leta 1810. Pred prihodom v arsenal je bil mornar prostovo-
ljec. 28. oktobra 1864 je napredoval v delavca 2. reda. V arsenalu je ostal
vsaj do 7. aprila 1866.44 Njegova nadaljnja usoda ni znana. Senožejec je bil
tudi vrvar Herzjach (?) Anton. Rojen je bil leta 1840. Kot prostovoljec je
odšel v mornariško artilerijo. Od tu so ga 6. februarja 1862 pritegnili v ar-
senal. Vir ga spremlja do 29. aprila 1866, ko je napredoval v delavca 2. re-
da.45 Verjetno je ostal v arsenalu tudi po tem datumu. Podobno je s kova-
čem Ivanom Debevcem (roj. leta 1844). V mornarico je prišel verjetno leta
1862. Že 25. januarja 1863 ga srečamo v arsenalu kot delavca 3. reda. Na
tem položaju ga spremlja vir vse do 20. julija 1867, ko je napredoval v de-
lavca 2. reda.46 V to dobo spada še Vincenc Lahajnar (rojen leta 1840). V
mornarico je prišel že leta 1864. Najkasneje leta 1865 pa so ga kot izuče-
nega kovača pritegnili v arsenal. Tudi njega spremljamo le do leta 1867, ko
je postal delavec 3. reda.47
V arhivu manjkajo skoraj vsi viri personalne narave od leta 1867 do
1918. Tako ni mogoče vedeti, koliko ljudi iz naših krajev so mornariške
oblasti zaradi njihovih poklicev usmerile v arsenal. V redkih obstoječih
virih srečamo še Jožefa Križaja. Rojen bil leta 1880 v Senožečah. V mor-
narico je prišel verjetno leta 1880. 31. decembra 1884 so ga usmerili v ar-
senal. Njegov poklic ni znan, znano pa je, da je leta 1897 napredoval v
arsenalskega mojstra in 1. maja 1907 v višjega arsenalskega mojstra. 1.
novembra 1909 je bil upokojen.48 Ljudsko izročilo postavlja v puljski arse-
nal še Borisa Franetiča in nekatere druge ljudi, o katerih ni bilo mogoče
zabeležiti imen. Vsi naj bi delali v arsenalu nekako med leti 1900 in 1918.
44 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine Seearsenal in Pola 1/115.«
45 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine Seearsenal in Pola 1/115,
str. 1/37.«
46 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine Seearsenal in Pola 1/115,
str. 101.«
47 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine Seearsenal in Pola 1/115,
str. 114.«
48 ÖStA, KA, »Conduit Listen Verschiedene, fasc. 18/1499.«
232
