Page 233 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 233
Senožeče – slovenska pomorska postojanka na kopnem
Kaj so naši ladjedelci delali v arsenalu, je bilo mogoče le deloma
točno dognati. Gotovo je, da so bili Vincenc Lahajnar, Ivan in Štefan
Debevc avgusta in septembra 1866 zaposleni pri popravljanju bojnih ladij
»Erzherzog Ferdinand Max«, »Kaiser« in »Salamander«, ki so bile poško-
dovane v bitki pri Visu.49 Nobenega dvoma ni, da so popravljali tudi druge
poškodovane ali modernizirali stare lesene ladje. Gotovo pa je tudi, da so
jih zaposlili pri gradnji novih plovil. Hitro napredovanje priča, da so bili
dobri delavci in da so svoj posel popolnoma obvladali.
Za podatke o delavcih v tržaških ladjedelnicah smo vezani samo na
ljudsko izročilo. To pa je bilo zapisano vsaj šestkrat v skoraj popolnoma
enaki obliki. Tako ni dvoma, da so spomini ljudi, ki so o tem pripovedova-
li, verodostojni in da jih je treba jemati kot take, čeprav so precej pomanj-
kljivi, kar se tiče imen in števila naših delavcev. Vsi podatki, ki smo jih za-
beležili se nanašajo na ladjedelnico Sv. Marko v Trstu. Le v enem primeru
– in še ta je za čas Italije – imamo opravka z delavcem, ki je delal v veli-
ki ladjedelnici v Tržiču (Monfalcone). To je tudi razumljivo, saj je bil Trst
mnogo bliže in lažje dosegljiv.
Izročilo navaja senožeške ladjedelske delavce že v času Avstrije. Tako
je na prelomu stoletja delal v ladjedelnici Sv. Marko Nace Suša iz Dolenje
vasi. Po prihodu Italijanov v Trst je bil upokojen. V isti ladjedelnici sta
delala v prvih desetletjih tega stoletja Jernej Može in David Suša, oba iz
Dolenje vasi. Iz Senadol je bil Jože Čehovin, ki je nekaj časa delal tudi pod
Italijo. Iz Senožeč je bil Janez Suša. Prav tako sta bila iz Senožeč ladjedel-
ska delavca Jakob Perhavec in Jakob Škamperle. Ta dva sta se znašla dru-
gače. Perhavec je bil žganjar. Ustanovil je žganjarno, k njej dodal še zalogo
vina in trgoval tako na drobno v ladjedelnici sami kakor na debelo s trža-
škimi ladjarji. Škamperle pa je v ladjedelnici ustanovil vinsko klet, ki mu
je dokaj dobro nesla.
V času Italije je v Sv. Marku delal že omenjeni Jože Čehovin. V is-
tem podjetju sta bila stalno zaposlena Anton in Kristan Dejak iz Senožeč.
Drugih stalnih ladjedelskih delavcev vsaj do leta 1926 ni bilo. Ko pa je pi-
vovarna Dreher iz Trsta uničila pivovarno v Senožečah, se je precejšnje
število pivovarniških delavcev znašlo brez kruha. Dreher je zaposlil samo
omejeno število senožeških delavcev. Vsi ostali so morali iskati delo
drugje, večinoma v pomorstvu in ladjedelstvu. Tako je na primer Jože
Franetič, ki je bil v pivovarni kovač, našel službo v ladjedelnici Sv. Marko
49 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine Seearsenal in Pola 1/115,
40–43 [posebne rubrike].«
233
Kaj so naši ladjedelci delali v arsenalu, je bilo mogoče le deloma
točno dognati. Gotovo je, da so bili Vincenc Lahajnar, Ivan in Štefan
Debevc avgusta in septembra 1866 zaposleni pri popravljanju bojnih ladij
»Erzherzog Ferdinand Max«, »Kaiser« in »Salamander«, ki so bile poško-
dovane v bitki pri Visu.49 Nobenega dvoma ni, da so popravljali tudi druge
poškodovane ali modernizirali stare lesene ladje. Gotovo pa je tudi, da so
jih zaposlili pri gradnji novih plovil. Hitro napredovanje priča, da so bili
dobri delavci in da so svoj posel popolnoma obvladali.
Za podatke o delavcih v tržaških ladjedelnicah smo vezani samo na
ljudsko izročilo. To pa je bilo zapisano vsaj šestkrat v skoraj popolnoma
enaki obliki. Tako ni dvoma, da so spomini ljudi, ki so o tem pripovedova-
li, verodostojni in da jih je treba jemati kot take, čeprav so precej pomanj-
kljivi, kar se tiče imen in števila naših delavcev. Vsi podatki, ki smo jih za-
beležili se nanašajo na ladjedelnico Sv. Marko v Trstu. Le v enem primeru
– in še ta je za čas Italije – imamo opravka z delavcem, ki je delal v veli-
ki ladjedelnici v Tržiču (Monfalcone). To je tudi razumljivo, saj je bil Trst
mnogo bliže in lažje dosegljiv.
Izročilo navaja senožeške ladjedelske delavce že v času Avstrije. Tako
je na prelomu stoletja delal v ladjedelnici Sv. Marko Nace Suša iz Dolenje
vasi. Po prihodu Italijanov v Trst je bil upokojen. V isti ladjedelnici sta
delala v prvih desetletjih tega stoletja Jernej Može in David Suša, oba iz
Dolenje vasi. Iz Senadol je bil Jože Čehovin, ki je nekaj časa delal tudi pod
Italijo. Iz Senožeč je bil Janez Suša. Prav tako sta bila iz Senožeč ladjedel-
ska delavca Jakob Perhavec in Jakob Škamperle. Ta dva sta se znašla dru-
gače. Perhavec je bil žganjar. Ustanovil je žganjarno, k njej dodal še zalogo
vina in trgoval tako na drobno v ladjedelnici sami kakor na debelo s trža-
škimi ladjarji. Škamperle pa je v ladjedelnici ustanovil vinsko klet, ki mu
je dokaj dobro nesla.
V času Italije je v Sv. Marku delal že omenjeni Jože Čehovin. V is-
tem podjetju sta bila stalno zaposlena Anton in Kristan Dejak iz Senožeč.
Drugih stalnih ladjedelskih delavcev vsaj do leta 1926 ni bilo. Ko pa je pi-
vovarna Dreher iz Trsta uničila pivovarno v Senožečah, se je precejšnje
število pivovarniških delavcev znašlo brez kruha. Dreher je zaposlil samo
omejeno število senožeških delavcev. Vsi ostali so morali iskati delo
drugje, večinoma v pomorstvu in ladjedelstvu. Tako je na primer Jože
Franetič, ki je bil v pivovarni kovač, našel službo v ladjedelnici Sv. Marko
49 ÖStA, KA, »Grundbuchblätter der K. u. k. Kriegsmarine Seearsenal in Pola 1/115,
40–43 [posebne rubrike].«
233
