Page 234 - Pahor, Miroslav. 2022. Vse poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Tercon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 234
poti vodijo na morje: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
Terenski zapiski Miroslava Pahorja iz Senožeč.
in postal spreten varilec. Vendar je bilo precej ljudi, ki so iskali tudi druge
službe, tako da je izročilo zabeležilo le tiste, ki so nekako uspeli. Bližajoča
se gospodarska kriza, ki so jo v Senožečah začutili še pred izbruhom, je
ustvarila delavce sezonce. Pojav so sicer poznali že deloma pod Avstrijo,
vendar nikoli v takih razmerjih. Sedaj je bilo mnogo ljudi, ki so iz teh kra-
jev odhajali v Trst, da bi našli delo. Kako so se preživljali, si lahko le s te-
žavo predstavljamo. Iz Trsta so mnogi odhajali čez oceane v Ameriko in
Avstralijo. Kdor tega ni mogel, je pač moral sprejeti tisto, kar mu je lahko
dajal gospodarsko prizadeti Trst: dva do štiri mesece trajajoče delo pri ra-
znih tovarnarjih, v pristanišču in v ladjedelnicah. Tako so se v Sv. Marku
zaposlili sezonsko Janez Suša in Nace Suša iz Dolenje vasi, Jernej Živic
in Jože Škamperle iz Senožeč ter nekateri Senadolci, ki so potem osta-
li v Trstu.
Druga vrsta pomorske zaposlitve, ki so jo naši ljudje radi sprejema-
li, je bilo delo v pristaniščih, predvsem pa v svobodni tržaški luki. Tja so
jih podjetniki naravnost vabili, ker so bili znani po svoji moči in vzdržlji-
vosti. Mnogo Kraševcev, Brkincev in Čičev, a tudi Vipavcev, Tolmincev in
234
Terenski zapiski Miroslava Pahorja iz Senožeč.
in postal spreten varilec. Vendar je bilo precej ljudi, ki so iskali tudi druge
službe, tako da je izročilo zabeležilo le tiste, ki so nekako uspeli. Bližajoča
se gospodarska kriza, ki so jo v Senožečah začutili še pred izbruhom, je
ustvarila delavce sezonce. Pojav so sicer poznali že deloma pod Avstrijo,
vendar nikoli v takih razmerjih. Sedaj je bilo mnogo ljudi, ki so iz teh kra-
jev odhajali v Trst, da bi našli delo. Kako so se preživljali, si lahko le s te-
žavo predstavljamo. Iz Trsta so mnogi odhajali čez oceane v Ameriko in
Avstralijo. Kdor tega ni mogel, je pač moral sprejeti tisto, kar mu je lahko
dajal gospodarsko prizadeti Trst: dva do štiri mesece trajajoče delo pri ra-
znih tovarnarjih, v pristanišču in v ladjedelnicah. Tako so se v Sv. Marku
zaposlili sezonsko Janez Suša in Nace Suša iz Dolenje vasi, Jernej Živic
in Jože Škamperle iz Senožeč ter nekateri Senadolci, ki so potem osta-
li v Trstu.
Druga vrsta pomorske zaposlitve, ki so jo naši ljudje radi sprejema-
li, je bilo delo v pristaniščih, predvsem pa v svobodni tržaški luki. Tja so
jih podjetniki naravnost vabili, ker so bili znani po svoji moči in vzdržlji-
vosti. Mnogo Kraševcev, Brkincev in Čičev, a tudi Vipavcev, Tolmincev in
234
