Page 161 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 161
Mnenja strokovnih delavcev v vrtcu o medpodročnem povezovanju
Preglednica 1 Preglednica 2 Preglednica 3
Ocena afinitete do
Število (f ) in strukturni Število (f ) in strukturni posameznih kurikuarnih
odstotki (f ) vzorca glede odstotki (f ) vzorca glede področij (1 – najmanj mi je
na delovno dobo na usposobljenost za delo všeč, 5 – najbolj mi je všeč)
Delovna doba f f Star. skupina f f
– , – , Področje Nx
– , – , Narava ,
– , Neopredeljeni , Jezik ,
– , Skupaj Družba ,
> , Gibanje ,
Skupaj Umetnost ,
Matematika ,
da lahko delajo v obeh starostnih skupinah, da pa jim delo v prvi starostni
skupini pomeni izziv. Med vzroki so navajali, da že dolgo delajo z otroki v pr-
vem starostnem obdobju, da raje delajo z mlajšimi otroki, da se jim mlajši
otroci zdijo vodljivejši, da jih pritegne vsaka malenkost, največkrat pa so na-
vajali, da imajo otroci v tem obdobju zelo omejeno spoznavno zmožnost in
da jih lahko veliko naučijo.
Zato smo v nadaljevanju raziskali afiniteto vprašanih do posameznih kuri-
kularnih področij. Rezultati anketiranja strokovnih delavcev, ki so zaposleni v
prvem starostnem obdobju, glede afinitete posameznih kurikularnih podro-
čij so prikazani v preglednici 3. Iz preglednice je razvidno, da imajo anketi-
ranci največjo afiniteto do kurikularnega področja narave, vendar v raziskavi
vzrokov za ta odgovor nismo raziskali.
V nadaljevanju smo želeli ugotoviti, koliko vzgojitelji poznajo specifike po-
sameznih kurikularnih področij in kje vidijo možnosti medpodročnega pove-
zovanja, upoštevajoč dejstvo, da je pri tem potrebno ohranjati integriteto po-
sameznega področja. Postavili smo jim 12 trditev, o katerih so svoje mnenje
izrazili na štiristopenjski lestvici stališč (1 – se ne strinjam, 4 – se zelo strinjam).
Rezultate predstavljamo v preglednici 4.
Analiza trditev (preglednica 4) kaže, da so se udeleženci najbolj strinjali s
trditvijo (x¯ = 3,78), da je primerna motivacija za doživljanje književnega be-
sedila, če otroke peljemo na sprehod v naravo, kar ni res. Z otroki beremo
različna besedila in se z njimi o le-teh pogovarjamo, tako pa otroku ponu-
dimo spoznavno, etično in estetsko razsežnost umetnostnega besedila. Skozi
pogovor otroku odpremo pot v domišljijsko sooblikovanje literarnega sveta,
spodbujamo njegovo sposobnost neosebnega in čustvenega sodelovanja v
literarnem svetu ter njegovo sposobnost odkrivanja vrat za identifikacijo z
161
Preglednica 1 Preglednica 2 Preglednica 3
Ocena afinitete do
Število (f ) in strukturni Število (f ) in strukturni posameznih kurikuarnih
odstotki (f ) vzorca glede odstotki (f ) vzorca glede področij (1 – najmanj mi je
na delovno dobo na usposobljenost za delo všeč, 5 – najbolj mi je všeč)
Delovna doba f f Star. skupina f f
– , – , Področje Nx
– , – , Narava ,
– , Neopredeljeni , Jezik ,
– , Skupaj Družba ,
> , Gibanje ,
Skupaj Umetnost ,
Matematika ,
da lahko delajo v obeh starostnih skupinah, da pa jim delo v prvi starostni
skupini pomeni izziv. Med vzroki so navajali, da že dolgo delajo z otroki v pr-
vem starostnem obdobju, da raje delajo z mlajšimi otroki, da se jim mlajši
otroci zdijo vodljivejši, da jih pritegne vsaka malenkost, največkrat pa so na-
vajali, da imajo otroci v tem obdobju zelo omejeno spoznavno zmožnost in
da jih lahko veliko naučijo.
Zato smo v nadaljevanju raziskali afiniteto vprašanih do posameznih kuri-
kularnih področij. Rezultati anketiranja strokovnih delavcev, ki so zaposleni v
prvem starostnem obdobju, glede afinitete posameznih kurikularnih podro-
čij so prikazani v preglednici 3. Iz preglednice je razvidno, da imajo anketi-
ranci največjo afiniteto do kurikularnega področja narave, vendar v raziskavi
vzrokov za ta odgovor nismo raziskali.
V nadaljevanju smo želeli ugotoviti, koliko vzgojitelji poznajo specifike po-
sameznih kurikularnih področij in kje vidijo možnosti medpodročnega pove-
zovanja, upoštevajoč dejstvo, da je pri tem potrebno ohranjati integriteto po-
sameznega področja. Postavili smo jim 12 trditev, o katerih so svoje mnenje
izrazili na štiristopenjski lestvici stališč (1 – se ne strinjam, 4 – se zelo strinjam).
Rezultate predstavljamo v preglednici 4.
Analiza trditev (preglednica 4) kaže, da so se udeleženci najbolj strinjali s
trditvijo (x¯ = 3,78), da je primerna motivacija za doživljanje književnega be-
sedila, če otroke peljemo na sprehod v naravo, kar ni res. Z otroki beremo
različna besedila in se z njimi o le-teh pogovarjamo, tako pa otroku ponu-
dimo spoznavno, etično in estetsko razsežnost umetnostnega besedila. Skozi
pogovor otroku odpremo pot v domišljijsko sooblikovanje literarnega sveta,
spodbujamo njegovo sposobnost neosebnega in čustvenega sodelovanja v
literarnem svetu ter njegovo sposobnost odkrivanja vrat za identifikacijo z
161
