Page 162 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 162
bara Baloh, Petra Furlan, Giuliana Jelovčan in Bojana Kralj
Preglednica 4 Strinjanje s trditvami (rangirane po aritmetičnih sredinah) Nx
,
Trditev ,
,
Primerna motivacije za doživljanje književnega besedila je, da otroke pe-
ljemo na sprehod v naravo. ,
Pripovedovanje je širok pojem, zato ga lahko povezujemo z vsemi predme- ,
tnimi področji. ,
Otrok se preko naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, plazenje, lazenje) ,
identificira z realno izkušnjo (naravoslovje/opazovanje, jezik/poslušanje in
glasba/zvok). ,
Pravljica pri poslušalcu izzove pripoved, zato se ob glasbi poglobijo dožive- ,
tja in razpoloženja. ,
Branje pravljice je dobra motivacija za obravnavo naravoslovnih vsebin. ,
Pri gibalni/športni aktivnosti otrok ves čas sodeluje.
,
Ni pretežkih/prelahkih književnih besedil, saj sta globina in obseg razume-
vanja kakega besedila odvisna tudi od sodelovanja odrasle osebe pri raz-
lagi besedila.
Z doživljanjem književnega besedila se otrok istoveti z izvajanjem in ustvar-
janjem ob in v glasbi.
Oponašanje gibanja živali je primerna poustvarjalna dejavnost za doživlja-
nje književnega besedila.
Branje književnih besedil v skupini zahteva pogovor o prebranem.
Temeljno načelo izbire književnega besedila v predšolskem obdobju je iz-
ključno izhajanje iz otrokovih interesov in tudi medpodročna povezava te-
melji na tem.
Književna besedila v vrtcu beremo pred kosilom in pred spa-
njem/umirjanjem.
literarnim besedilom. Poleg tega so razlage in poimenovanja, ki si jih otroci
ustvarijo v predšolskem obdobju odločilnega pomena, saj vplivajo tudi na
kasnejše oblikovanje in razumevanje pojmov (Dolenc Orbanić in Battelli 2015,
27). Ker se otrok z junaki v pravljici večkrat poistoveti in jih obravnava kot re-
snične osebe le-ta nikakor ni primerna za obravnavo naravoslovnih vsebin,
kot so se v večini strinjali (x¯ = 3,07) udeleženci.
Velik delež vprašanih (x¯ = 3,64) meni tudi, da je pripovedovanje širok po-
jem, zato ga lahko povezujemo z vsemi predmetnimi področji. Kot meni B.
Baloh (2015), mora pripovedno besedilo vključevati določene prvine, ki pri-
poved določajo: besedišče, ki se nanaša na osebe, kraje in dogajanje, v be-
sedilu iščemo odgovore na vprašanja, kdo? (osebe), kje? (kraj), kdaj? (zgodo-
vinski trenutek, čas in trajanje), kaj? (konkretna dejanja) in s katerim name-
nom? (zakaj?), uporabljeni so glagoli v pretekliku, sedanjiku in prihodnjiku,
značilna je uporaba časovnih izrazov, prislovov in predložnih zvez (nekoč,
162
Preglednica 4 Strinjanje s trditvami (rangirane po aritmetičnih sredinah) Nx
,
Trditev ,
,
Primerna motivacije za doživljanje književnega besedila je, da otroke pe-
ljemo na sprehod v naravo. ,
Pripovedovanje je širok pojem, zato ga lahko povezujemo z vsemi predme- ,
tnimi področji. ,
Otrok se preko naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, plazenje, lazenje) ,
identificira z realno izkušnjo (naravoslovje/opazovanje, jezik/poslušanje in
glasba/zvok). ,
Pravljica pri poslušalcu izzove pripoved, zato se ob glasbi poglobijo dožive- ,
tja in razpoloženja. ,
Branje pravljice je dobra motivacija za obravnavo naravoslovnih vsebin. ,
Pri gibalni/športni aktivnosti otrok ves čas sodeluje.
,
Ni pretežkih/prelahkih književnih besedil, saj sta globina in obseg razume-
vanja kakega besedila odvisna tudi od sodelovanja odrasle osebe pri raz-
lagi besedila.
Z doživljanjem književnega besedila se otrok istoveti z izvajanjem in ustvar-
janjem ob in v glasbi.
Oponašanje gibanja živali je primerna poustvarjalna dejavnost za doživlja-
nje književnega besedila.
Branje književnih besedil v skupini zahteva pogovor o prebranem.
Temeljno načelo izbire književnega besedila v predšolskem obdobju je iz-
ključno izhajanje iz otrokovih interesov in tudi medpodročna povezava te-
melji na tem.
Književna besedila v vrtcu beremo pred kosilom in pred spa-
njem/umirjanjem.
literarnim besedilom. Poleg tega so razlage in poimenovanja, ki si jih otroci
ustvarijo v predšolskem obdobju odločilnega pomena, saj vplivajo tudi na
kasnejše oblikovanje in razumevanje pojmov (Dolenc Orbanić in Battelli 2015,
27). Ker se otrok z junaki v pravljici večkrat poistoveti in jih obravnava kot re-
snične osebe le-ta nikakor ni primerna za obravnavo naravoslovnih vsebin,
kot so se v večini strinjali (x¯ = 3,07) udeleženci.
Velik delež vprašanih (x¯ = 3,64) meni tudi, da je pripovedovanje širok po-
jem, zato ga lahko povezujemo z vsemi predmetnimi področji. Kot meni B.
Baloh (2015), mora pripovedno besedilo vključevati določene prvine, ki pri-
poved določajo: besedišče, ki se nanaša na osebe, kraje in dogajanje, v be-
sedilu iščemo odgovore na vprašanja, kdo? (osebe), kje? (kraj), kdaj? (zgodo-
vinski trenutek, čas in trajanje), kaj? (konkretna dejanja) in s katerim name-
nom? (zakaj?), uporabljeni so glagoli v pretekliku, sedanjiku in prihodnjiku,
značilna je uporaba časovnih izrazov, prislovov in predložnih zvez (nekoč,
162
