Page 163 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 163
Mnenja strokovnih delavcev v vrtcu o medpodročnem povezovanju
pred letom dni, naslednjega dne, okoli desete ure . . .), imeti mora začetno
situacijo (zasnovo), ki se preko vrste dogodkov (zaplet, razplet dogajanja)
spreminja v novo, končno situacijo (končno rešitev). Ko pripovedujemo, po-
slušalcu/bralcu posredujemo dogodke, ki so časovno in prostorsko ume-
ščeni. Vsako pripovedovanje zgodbe mora biti strukturirano in mora vsebo-
vati problem. Na podlagi značilnosti pripovednega besedila si posamezni
pripovedovalec ustvari lastno pripovedovalno shemo. Otrok si ustvari la-
stno pripovedovalno shemo ob poslušanju in pomnjenju različnih vrst in
načinov pripovedovanja, ki jih sčasoma posvoji v tolikšni meri, da postanejo
neločljivi del njegovega izražanja. Na podlagi pridobljene pripovedovalne
sheme tvori lastna pripovedna besedila. Razvoj pripovedovanja zgodb pri
otroku poteka od enostavnih zgodb, v katerih opisuje preproste dogodke,
praviloma iz svojega resničnega življenja, do konvencionalnih, koherentnih
in kohezivnih zgodb, ki jih ob upoštevanju njihove zgradbe (začetek, vrhu-
nec, konec) z opisovanjem časovnih in vzročnih povezav, motivov, čustev
junakov ter odnosov med njimi pripovedujejo otroci od zgodnjega šolskega
obdobja dalje. V predšolskem obdobju se otrok šele uči samostojnega pri-
povedovanja, pri čemer mu je potrebno ponuditi tako shemo za tvorjenje
umetnostnih (domišljijskih) besedil kakor tudi shemo za tvorjenje neume-
tnostnih (pragmatičnih) besedil.
Najpomembnejši cilj književne vzgoje v vrtcu je otrokovo doživljanje li-
terarnega besedila, torej dialog z literarnim besedilom in iz tega izhajajoče
literarnoestetsko doživetje. Do tega lahko pride samo preko ustvarjalne ko-
munikacije z literarnim besedilom, ki pa jo v času dnevne rutine, torej pred
kosilom in pred spanjem, težko dosežemo. Otroku je potrebno literarno be-
sedilo ponuditi v času usmerjenih dejavnosti, saj lahko le tako spodbujamo
odzivanje na celovito umetniško izkušnjo v književnem besedilu.
Pravljica z glasbo je glasbeno delo, v kateri glasba poglablja doživljanje,
zato je glasba v pravljici barvita in slikovita. Pri poslušalcu izzove pripoved,
zato se ob glasbi poglobijo doživetja in razpoloženja (Borota 2015, 199), kot
je tudi pravilno podala mnenje večina udeležencev (x¯ = 3,31). Z doživljanjem
književnega besedila se otrok istoveti z izvajanjem in ustvarjanjem ob in v
glasbi. Izvajanje in ustvarjanje glasbe sta glasbeni dejavnosti, ki otroku omo-
gočata glasbeni razvoj. Glasba in beseda sta tesno povezani, saj je beseda
v glasbi njeno izrazno sredstvo (Denac 2010, 65). B. Oblak meni, da besedne
vsebine razkrivajo najrazličnejša občutja, situacije in okolja, glasba pa sto-
pnjuje izraznost in doživljanje (Oblak 1987, 78).
Oblike dejavnosti naj bodo različne po vsebini, trajanju, prostoru in vlogi
odraslih. Otrokom omogočajmo, da imajo vsakodnevno možnosti za različne
163
pred letom dni, naslednjega dne, okoli desete ure . . .), imeti mora začetno
situacijo (zasnovo), ki se preko vrste dogodkov (zaplet, razplet dogajanja)
spreminja v novo, končno situacijo (končno rešitev). Ko pripovedujemo, po-
slušalcu/bralcu posredujemo dogodke, ki so časovno in prostorsko ume-
ščeni. Vsako pripovedovanje zgodbe mora biti strukturirano in mora vsebo-
vati problem. Na podlagi značilnosti pripovednega besedila si posamezni
pripovedovalec ustvari lastno pripovedovalno shemo. Otrok si ustvari la-
stno pripovedovalno shemo ob poslušanju in pomnjenju različnih vrst in
načinov pripovedovanja, ki jih sčasoma posvoji v tolikšni meri, da postanejo
neločljivi del njegovega izražanja. Na podlagi pridobljene pripovedovalne
sheme tvori lastna pripovedna besedila. Razvoj pripovedovanja zgodb pri
otroku poteka od enostavnih zgodb, v katerih opisuje preproste dogodke,
praviloma iz svojega resničnega življenja, do konvencionalnih, koherentnih
in kohezivnih zgodb, ki jih ob upoštevanju njihove zgradbe (začetek, vrhu-
nec, konec) z opisovanjem časovnih in vzročnih povezav, motivov, čustev
junakov ter odnosov med njimi pripovedujejo otroci od zgodnjega šolskega
obdobja dalje. V predšolskem obdobju se otrok šele uči samostojnega pri-
povedovanja, pri čemer mu je potrebno ponuditi tako shemo za tvorjenje
umetnostnih (domišljijskih) besedil kakor tudi shemo za tvorjenje neume-
tnostnih (pragmatičnih) besedil.
Najpomembnejši cilj književne vzgoje v vrtcu je otrokovo doživljanje li-
terarnega besedila, torej dialog z literarnim besedilom in iz tega izhajajoče
literarnoestetsko doživetje. Do tega lahko pride samo preko ustvarjalne ko-
munikacije z literarnim besedilom, ki pa jo v času dnevne rutine, torej pred
kosilom in pred spanjem, težko dosežemo. Otroku je potrebno literarno be-
sedilo ponuditi v času usmerjenih dejavnosti, saj lahko le tako spodbujamo
odzivanje na celovito umetniško izkušnjo v književnem besedilu.
Pravljica z glasbo je glasbeno delo, v kateri glasba poglablja doživljanje,
zato je glasba v pravljici barvita in slikovita. Pri poslušalcu izzove pripoved,
zato se ob glasbi poglobijo doživetja in razpoloženja (Borota 2015, 199), kot
je tudi pravilno podala mnenje večina udeležencev (x¯ = 3,31). Z doživljanjem
književnega besedila se otrok istoveti z izvajanjem in ustvarjanjem ob in v
glasbi. Izvajanje in ustvarjanje glasbe sta glasbeni dejavnosti, ki otroku omo-
gočata glasbeni razvoj. Glasba in beseda sta tesno povezani, saj je beseda
v glasbi njeno izrazno sredstvo (Denac 2010, 65). B. Oblak meni, da besedne
vsebine razkrivajo najrazličnejša občutja, situacije in okolja, glasba pa sto-
pnjuje izraznost in doživljanje (Oblak 1987, 78).
Oblike dejavnosti naj bodo različne po vsebini, trajanju, prostoru in vlogi
odraslih. Otrokom omogočajmo, da imajo vsakodnevno možnosti za različne
163
