Page 165 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 165
Mnenja strokovnih delavcev v vrtcu o medpodročnem povezovanju
medpodročno povezovati, da vsako od področij ohrani svojo integriteto.
Skozi pedagoški proces otrok pridobiva in si izoblikuje znanje, oblikuje
strategije za pristopanje k problemom in raziskovanje sveta ter vzpostavlja-
nje odnosov v njem in do njega, zato je izrednega pomena vzgojiteljevo obli-
kovanje koncepta pridobivanja znanja. Vzgojitelji in pomočniki prevzemajo
skupno odgovornost za razvijanje otrokove sporazumevalne zmožnosti zno-
traj okvirov splošnih in specifičnih ciljev kurikula za vrtce. Vprašanje, ki se
pojavlja v slovenski strokovni javnosti, je, ali se vzgojitelji te vloge dovolj
zavedajo in kako spodbujajo dialoško interakcijo v skupinah, kako prepo-
znavajo napredek pri razvijanju jezikovne zmožnosti posameznega otroka,
kako ga spodbujajo in kako oblikujejo osnove za jezikovno ozaveščenost,
ki se bo šele pozneje razvila do take mere, da bo vplivala na identiteto po-
sameznika v družbi znanja. Ali se sprašujejo tudi o ključnih kompetencah v
vrtcu? Te razumemo kot kompleksen sistem znanja in spretnosti, ravnanja in
mnenj, ki jih posameznik potrebuje za učinkovito vključenost v družbo, za-
poslitev, nadaljnje učenje in za osebni razvoj. Posameznik naj bi jih začenjal
pridobivati v predšolskem obdobju ter jih pridobil ob zaključku osnovnošol-
skega izobraževanja kot osnovo za vseživljenjsko učenje. Zato je potrebno
razvijati pedagoške kompetence vzgojiteljev, poskrbeti za specialna znanja
in veščine, za širjenje in podajanje znanja ter najti rešitve in izzive, ki pred
vzgojitelje postavljajo raznolike potrebe sodobnega otroka na jezikovnem
področju. Ravno tako je potrebno v vzgojiteljih spodbuditi željo po pridobi-
vanju znanja in izkušenj.
Literatura
Baloh, B. 2015. »Aplikativni vidik otrokovega pripovedovanja v predšolskem ob-
dobju.« Revija za elementarno izobraževanje 8 (4): 5–27.
Borota, B. 2006. »Otrok, glasba in učno okolje.« V Otroci v svetu glasbe, lutk in
plesa, ur. B. Borota, 11-51. Koper: Pedagoška fakulteta.
———. 2015. Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Annales.
Bobbio, T., C. Gabbard in P. Caçola. 2009. »Interlimb Coordination: An Important
Facet of Gross-Motor Ability.« ECRP Early Childhood Research & Practice 11
(2). http://ecrp.uiuc.edu/v11n2/bobbio.html
Cemič, A., in J. Gregorc. 2013. »Svobodna igra in igrivost v avtonomiji načrtova-
nja po konceptu ›igra-gibanje-razvoj‹.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 11
(3): 121–134.
Dolenc Orbanić, N., in C. Battelli. 2015. »Z ustreznimi pristopi do preoblikovanja
alternativnih pojmovanj.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 13 (1): 25–37.
Denac, O. 2010. Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljub-
ljana: Debora.
165
medpodročno povezovati, da vsako od področij ohrani svojo integriteto.
Skozi pedagoški proces otrok pridobiva in si izoblikuje znanje, oblikuje
strategije za pristopanje k problemom in raziskovanje sveta ter vzpostavlja-
nje odnosov v njem in do njega, zato je izrednega pomena vzgojiteljevo obli-
kovanje koncepta pridobivanja znanja. Vzgojitelji in pomočniki prevzemajo
skupno odgovornost za razvijanje otrokove sporazumevalne zmožnosti zno-
traj okvirov splošnih in specifičnih ciljev kurikula za vrtce. Vprašanje, ki se
pojavlja v slovenski strokovni javnosti, je, ali se vzgojitelji te vloge dovolj
zavedajo in kako spodbujajo dialoško interakcijo v skupinah, kako prepo-
znavajo napredek pri razvijanju jezikovne zmožnosti posameznega otroka,
kako ga spodbujajo in kako oblikujejo osnove za jezikovno ozaveščenost,
ki se bo šele pozneje razvila do take mere, da bo vplivala na identiteto po-
sameznika v družbi znanja. Ali se sprašujejo tudi o ključnih kompetencah v
vrtcu? Te razumemo kot kompleksen sistem znanja in spretnosti, ravnanja in
mnenj, ki jih posameznik potrebuje za učinkovito vključenost v družbo, za-
poslitev, nadaljnje učenje in za osebni razvoj. Posameznik naj bi jih začenjal
pridobivati v predšolskem obdobju ter jih pridobil ob zaključku osnovnošol-
skega izobraževanja kot osnovo za vseživljenjsko učenje. Zato je potrebno
razvijati pedagoške kompetence vzgojiteljev, poskrbeti za specialna znanja
in veščine, za širjenje in podajanje znanja ter najti rešitve in izzive, ki pred
vzgojitelje postavljajo raznolike potrebe sodobnega otroka na jezikovnem
področju. Ravno tako je potrebno v vzgojiteljih spodbuditi željo po pridobi-
vanju znanja in izkušenj.
Literatura
Baloh, B. 2015. »Aplikativni vidik otrokovega pripovedovanja v predšolskem ob-
dobju.« Revija za elementarno izobraževanje 8 (4): 5–27.
Borota, B. 2006. »Otrok, glasba in učno okolje.« V Otroci v svetu glasbe, lutk in
plesa, ur. B. Borota, 11-51. Koper: Pedagoška fakulteta.
———. 2015. Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Annales.
Bobbio, T., C. Gabbard in P. Caçola. 2009. »Interlimb Coordination: An Important
Facet of Gross-Motor Ability.« ECRP Early Childhood Research & Practice 11
(2). http://ecrp.uiuc.edu/v11n2/bobbio.html
Cemič, A., in J. Gregorc. 2013. »Svobodna igra in igrivost v avtonomiji načrtova-
nja po konceptu ›igra-gibanje-razvoj‹.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 11
(3): 121–134.
Dolenc Orbanić, N., in C. Battelli. 2015. »Z ustreznimi pristopi do preoblikovanja
alternativnih pojmovanj.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 13 (1): 25–37.
Denac, O. 2010. Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljub-
ljana: Debora.
165
