Page 169 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 169
Izzivi zgodnje obravnave predšolskih otrok
Karmen Drljić
Univerza na Primorskem
karmen.drljic@pef.upr.si
Sodobno razumevanje zgodnje obravnave otrok izhaja iz sistemsko-ekološke
teorije, ki omogoča poglobljeno prepoznavanje rizičnih dejavnikov v otro-
kovem razvoju in njegovem okolju. Namen zgodnje obravnave je zagotoviti
ustrezno preventivo ter pravočasno obravnavo otroka, ki izkazuje posebnosti
v razvoju, tj. že v najzgodnejšem obdobju njegovega življenja. V začetku leta
2019 je v Sloveniji stopil v veljavo Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšol-
skih otrok s posebnimi potrebami, ki naj bi to področje celostno uredil. Zani-
malo nas je, kako svetovalni delavci vrtca razumejo pomen zgodnje obravnave,
kakšne prednosti in slabosti zaznavajo v omenjenem zakonu ter kako v njem
prepoznavajo svojo vlogo. Z dvema svetovalnima delavkama smo opravili in-
tervju. Ugotovili smo, da novi zakon prinaša številne prednosti na področju
zgodnje obravnave, a tudi izzive. Slednji se nanašajo predvsem na sodelova-
nje z različnimi akterji, ki so vključeni v zgodnjo obravnavo. Poudarjata, da še
niso zagotovljeni vsi pogoji, da bi zakon udejanjali.
Ključne besede: svetovalni delavci, zakon, otroci s posebnimi potrebami, vrtec,
zgodnja obravnava
Uvod
Razumevanje koncepta zgodnje obravnave (v nadaljevanju ZO) temelji na
sistemsko-ekološki teoriji (Soriano 2005) ter sloni na sodobnem razumeva-
nju (nevrološkega) razvoja dojenčkov, malčkov in otrok (Krek in Metljak 2011).
Ekosistemski model omogoča razumevanje kompleksnosti odnosov in raz-
ličnih situacijskih okoliščin v otrokovem okolju (Bronfenbrenner 1995). Omo-
goča tudi razumevanje, na kakšen način potekajo interakcije med otrokom
in okoljem ter kako le-te prispevajo k njegovemu razvoju (Renn 2003). Ra-
zumevanje kompleksnosti okolja in bolj ali manj zapletenih interakcij med
njim ter otrokom lahko prispeva k oblikovanju okolja, ki spodbudno vpliva
na otrokov razvoj in učenje (Renn 2003). Ekosistemska teorija temelji na dveh
ključnih predpostavkah. Prva pravi, da je otrokov razvoj odvisen od čedalje
kompleksnejših in recipročnejših interakcij med aktivnim in razvijajočim se
posameznikom (torej otrokom) ter drugo osebo, objektom in simbolom, ki se
nahaja v njegovem neposrednem okolju (Bronfenrenner 1995). Druga pred-
postavka pa pravi, da so bližnje neposredne interakcije odvisne od otrokovih
lastnosti, njegove razvojne stopnje ter neposrednega in posrednega okolja.
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.169-188
Karmen Drljić
Univerza na Primorskem
karmen.drljic@pef.upr.si
Sodobno razumevanje zgodnje obravnave otrok izhaja iz sistemsko-ekološke
teorije, ki omogoča poglobljeno prepoznavanje rizičnih dejavnikov v otro-
kovem razvoju in njegovem okolju. Namen zgodnje obravnave je zagotoviti
ustrezno preventivo ter pravočasno obravnavo otroka, ki izkazuje posebnosti
v razvoju, tj. že v najzgodnejšem obdobju njegovega življenja. V začetku leta
2019 je v Sloveniji stopil v veljavo Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšol-
skih otrok s posebnimi potrebami, ki naj bi to področje celostno uredil. Zani-
malo nas je, kako svetovalni delavci vrtca razumejo pomen zgodnje obravnave,
kakšne prednosti in slabosti zaznavajo v omenjenem zakonu ter kako v njem
prepoznavajo svojo vlogo. Z dvema svetovalnima delavkama smo opravili in-
tervju. Ugotovili smo, da novi zakon prinaša številne prednosti na področju
zgodnje obravnave, a tudi izzive. Slednji se nanašajo predvsem na sodelova-
nje z različnimi akterji, ki so vključeni v zgodnjo obravnavo. Poudarjata, da še
niso zagotovljeni vsi pogoji, da bi zakon udejanjali.
Ključne besede: svetovalni delavci, zakon, otroci s posebnimi potrebami, vrtec,
zgodnja obravnava
Uvod
Razumevanje koncepta zgodnje obravnave (v nadaljevanju ZO) temelji na
sistemsko-ekološki teoriji (Soriano 2005) ter sloni na sodobnem razumeva-
nju (nevrološkega) razvoja dojenčkov, malčkov in otrok (Krek in Metljak 2011).
Ekosistemski model omogoča razumevanje kompleksnosti odnosov in raz-
ličnih situacijskih okoliščin v otrokovem okolju (Bronfenbrenner 1995). Omo-
goča tudi razumevanje, na kakšen način potekajo interakcije med otrokom
in okoljem ter kako le-te prispevajo k njegovemu razvoju (Renn 2003). Ra-
zumevanje kompleksnosti okolja in bolj ali manj zapletenih interakcij med
njim ter otrokom lahko prispeva k oblikovanju okolja, ki spodbudno vpliva
na otrokov razvoj in učenje (Renn 2003). Ekosistemska teorija temelji na dveh
ključnih predpostavkah. Prva pravi, da je otrokov razvoj odvisen od čedalje
kompleksnejših in recipročnejših interakcij med aktivnim in razvijajočim se
posameznikom (torej otrokom) ter drugo osebo, objektom in simbolom, ki se
nahaja v njegovem neposrednem okolju (Bronfenrenner 1995). Druga pred-
postavka pa pravi, da so bližnje neposredne interakcije odvisne od otrokovih
lastnosti, njegove razvojne stopnje ter neposrednega in posrednega okolja.
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.169-188
