Page 172 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 172
men Drljić
– razvijanje socialno-emocionalnih veščin (samoregulacija, igra, obvla-
dovanje agresivnega vedenja, hiperaktivnosti;
– izboljšanje pogojev za zdravje (telesna teža, prehranjenost, motorične
veščine);
– izboljšanje pogojev za vzgojo in izobraževanja (obiskovanje šole, dol-
žina vključenosti v vzgojo in izobraževanje, zmanjševanje števila osi-
pnikov).
ZO otrok, ki je usmerjena v njihovo skrbstvo ter vzgojo in izobraževanje in
ne zgolj v njihovo prehranjenost, ima pozitivne učinke predvsem na razvoj
otrokovih kognitivnih zmožnosti. Prav tako so se pozitivni učinki ZO izkazali
pri razvoju njegovih socialno-čustvenih veščin (Nores in Barnett 2011). ZO,
ki dovolj dolgo traja in je intenzivna ter usmerjena v otrokove potrebe, ima
prav tako pozitivne učinke na otrokov razvoj. Pri tem ne smemo zanemariti
aktivno-participativne vloge staršev, ki imajo ključno vlogo pri razvoju otroka
s prepoznanimi posebnimi potrebami. Starši, ki so izgradili ustrezna znanja
in veščine, lahko pomembno prispevajo k rasti in razvoju otroka (Majnemer
1998).
Zgodnja obravnava v Sloveniji
Do nedavnega v Sloveniji nismo imeli ustreznega modela ZO otrok s poseb-
nimi potrebami, tako kot so ga imele nekatere druge evropske države (Krek
in Metljak 2011). V teh državah je skladno s teoretično opredelitvijo ZO le-ta
usmerjena tako v pomoč otroku kot njegovi družini in zajema storitve sve-
tovanja, socialno pomoč, priložnostno varstvo in celostno obravnavo otroka
pri različnih strokovnih delavcih. Avtorji Bele knjige (Krek in Metljak 2011) so
po zgledu urejenosti ZO v drugih državah prav tako predlagali, da bi bila po-
moč usmerjena ne le v otroka, temveč tudi v njegovo družino. Poleg tega
pa naj bi poimenovanje otroci s posebnimi potrebami pri otrocih, starih do
treh let, nadomestil izraz otroci s pomembnim odstopanjem od značilnega
razvoja, razen v primerih, ko je pri otroku motnja, primanjkljaj oz. težava že
prepoznana.
V začetku leta 2019 je stopil v veljavo zakon, ki ureja področje ZO predšol-
skih otrok v Sloveniji. Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok
s posebnimi potrebami (2017) (v nadaljevanju ZOPOPP) celostno zgodnjo
obravnavo otrok s posebnimi potrebami opredeli kot obravnavo otroka in
njegove družine z namenom zagotoviti in spodbuditi celosten otrokov ra-
zvoj, okrepiti zmogljivost družine in njuno socialno vključenost. Celostna ZO
je tako namenjena otrokom s posebnimi potrebami in otrokom z rizičnimi
172
– razvijanje socialno-emocionalnih veščin (samoregulacija, igra, obvla-
dovanje agresivnega vedenja, hiperaktivnosti;
– izboljšanje pogojev za zdravje (telesna teža, prehranjenost, motorične
veščine);
– izboljšanje pogojev za vzgojo in izobraževanja (obiskovanje šole, dol-
žina vključenosti v vzgojo in izobraževanje, zmanjševanje števila osi-
pnikov).
ZO otrok, ki je usmerjena v njihovo skrbstvo ter vzgojo in izobraževanje in
ne zgolj v njihovo prehranjenost, ima pozitivne učinke predvsem na razvoj
otrokovih kognitivnih zmožnosti. Prav tako so se pozitivni učinki ZO izkazali
pri razvoju njegovih socialno-čustvenih veščin (Nores in Barnett 2011). ZO,
ki dovolj dolgo traja in je intenzivna ter usmerjena v otrokove potrebe, ima
prav tako pozitivne učinke na otrokov razvoj. Pri tem ne smemo zanemariti
aktivno-participativne vloge staršev, ki imajo ključno vlogo pri razvoju otroka
s prepoznanimi posebnimi potrebami. Starši, ki so izgradili ustrezna znanja
in veščine, lahko pomembno prispevajo k rasti in razvoju otroka (Majnemer
1998).
Zgodnja obravnava v Sloveniji
Do nedavnega v Sloveniji nismo imeli ustreznega modela ZO otrok s poseb-
nimi potrebami, tako kot so ga imele nekatere druge evropske države (Krek
in Metljak 2011). V teh državah je skladno s teoretično opredelitvijo ZO le-ta
usmerjena tako v pomoč otroku kot njegovi družini in zajema storitve sve-
tovanja, socialno pomoč, priložnostno varstvo in celostno obravnavo otroka
pri različnih strokovnih delavcih. Avtorji Bele knjige (Krek in Metljak 2011) so
po zgledu urejenosti ZO v drugih državah prav tako predlagali, da bi bila po-
moč usmerjena ne le v otroka, temveč tudi v njegovo družino. Poleg tega
pa naj bi poimenovanje otroci s posebnimi potrebami pri otrocih, starih do
treh let, nadomestil izraz otroci s pomembnim odstopanjem od značilnega
razvoja, razen v primerih, ko je pri otroku motnja, primanjkljaj oz. težava že
prepoznana.
V začetku leta 2019 je stopil v veljavo zakon, ki ureja področje ZO predšol-
skih otrok v Sloveniji. Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok
s posebnimi potrebami (2017) (v nadaljevanju ZOPOPP) celostno zgodnjo
obravnavo otrok s posebnimi potrebami opredeli kot obravnavo otroka in
njegove družine z namenom zagotoviti in spodbuditi celosten otrokov ra-
zvoj, okrepiti zmogljivost družine in njuno socialno vključenost. Celostna ZO
je tako namenjena otrokom s posebnimi potrebami in otrokom z rizičnimi
172
