Page 174 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 174
men Drljić
črta prehoda v vrtec, osnovno šolo ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok
s posebnimi potrebami ali socialnovarstveni zavod (ZOPOPP 2017). ZOPOPP
(2017) predvideva tudi nov strokovni profil, ki je bil dotlej v slovenskem pro-
storu neznan. Gre za koordinatorja pomoči družinam. Tudi tega določi pe-
diater. Koordinator pomoči družinam predstavlja nekakšen vezni člen med
družino in člani večdisciplinarnega tima CZO, centrom za socialno delo ter s
strokovnimi delavci, ki delajo v programih predšolske vzgoje (ZOPOPP 2017).
V programih za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno stro-
kovno pomočjo se lahko v okviru ZO otrokom prilagodi organizacijo in način
izvajanja programa ter zagotovi dodatno strokovna pomoč, deležni so lahko
tudi fizične pomoči oz. pomoči strokovnega delavca za znakovni jezik ali pri-
lagojeno komunikacijo (ZOPOPP 2017), kar je bilo že do sedaj do določene
mere zagotovljeno otrokom s posebnimi potrebami, ki so bili usmerjeni v
program s prilagojenim izvajanjem (ZUOPP 2011). Spodbudno je, da ZOPOPP
(2017) poleg pomoči otrokom v vrtcu, ki se lahko izvaja v in izven skupine,
predvideva tudi pomoč na domu. Poleg CZO je tudi vrtec dolžan oblikovati
strokovno skupino za ZO, ki jo sestavljajo svetovalni delavec vrtca, strokovni
delavec v oddelku (vzgojitelj) in strokovni delavec za ZO (vzgojitelj za zgo-
dnjo obravnavo), ki sodeluje s koordinatorjem CZO.
Metodologija
ZOPOPP (2017), ki naj bi celostno uredil področje ZO otrok s posebnimi potre-
bami, v strokovni javnosti odpira različna vprašanja o svoji izvedbi. Z omenje-
nim zakonom namreč še niso bili sprejeti podzakonski akti in pravilniki, ki bi v
celoti omogočali izvajanje posameznih določil ZOPOPP. Zato je bil naš namen
s študijo primera ugotoviti, s katerimi izzivi se v tem trenutku srečujejo sve-
tovalni delavci pri uresničevanju ZOPOPP. Natančneje nas je zanimalo, kako
svetovalni delavci v splošnem razumejo pomen ZO, kako ocenjujejo pogoje
za uresničevanje ZOPOPP ter katere so po njihovem mnenju prednosti oz.
slabosti ZOPOPP. Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kako svetovalni delavci vrtcev razumejo zgodnjo obravnavo in njen po-
men za otroke s posebnimi potrebami?
2. Kako svetovalni delavci v splošnem ocenjujejo pogoje za uresničitev
zgodnje obravnave glede na ZOPOPP?
3. Katere prednosti in slabosti svetovalni delavci prepoznavajo v ZO-
POPP?
V raziskavi sta sodelovali dve svetovalni delavki z več kot petletnimi delov-
174
črta prehoda v vrtec, osnovno šolo ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok
s posebnimi potrebami ali socialnovarstveni zavod (ZOPOPP 2017). ZOPOPP
(2017) predvideva tudi nov strokovni profil, ki je bil dotlej v slovenskem pro-
storu neznan. Gre za koordinatorja pomoči družinam. Tudi tega določi pe-
diater. Koordinator pomoči družinam predstavlja nekakšen vezni člen med
družino in člani večdisciplinarnega tima CZO, centrom za socialno delo ter s
strokovnimi delavci, ki delajo v programih predšolske vzgoje (ZOPOPP 2017).
V programih za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno stro-
kovno pomočjo se lahko v okviru ZO otrokom prilagodi organizacijo in način
izvajanja programa ter zagotovi dodatno strokovna pomoč, deležni so lahko
tudi fizične pomoči oz. pomoči strokovnega delavca za znakovni jezik ali pri-
lagojeno komunikacijo (ZOPOPP 2017), kar je bilo že do sedaj do določene
mere zagotovljeno otrokom s posebnimi potrebami, ki so bili usmerjeni v
program s prilagojenim izvajanjem (ZUOPP 2011). Spodbudno je, da ZOPOPP
(2017) poleg pomoči otrokom v vrtcu, ki se lahko izvaja v in izven skupine,
predvideva tudi pomoč na domu. Poleg CZO je tudi vrtec dolžan oblikovati
strokovno skupino za ZO, ki jo sestavljajo svetovalni delavec vrtca, strokovni
delavec v oddelku (vzgojitelj) in strokovni delavec za ZO (vzgojitelj za zgo-
dnjo obravnavo), ki sodeluje s koordinatorjem CZO.
Metodologija
ZOPOPP (2017), ki naj bi celostno uredil področje ZO otrok s posebnimi potre-
bami, v strokovni javnosti odpira različna vprašanja o svoji izvedbi. Z omenje-
nim zakonom namreč še niso bili sprejeti podzakonski akti in pravilniki, ki bi v
celoti omogočali izvajanje posameznih določil ZOPOPP. Zato je bil naš namen
s študijo primera ugotoviti, s katerimi izzivi se v tem trenutku srečujejo sve-
tovalni delavci pri uresničevanju ZOPOPP. Natančneje nas je zanimalo, kako
svetovalni delavci v splošnem razumejo pomen ZO, kako ocenjujejo pogoje
za uresničevanje ZOPOPP ter katere so po njihovem mnenju prednosti oz.
slabosti ZOPOPP. Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kako svetovalni delavci vrtcev razumejo zgodnjo obravnavo in njen po-
men za otroke s posebnimi potrebami?
2. Kako svetovalni delavci v splošnem ocenjujejo pogoje za uresničitev
zgodnje obravnave glede na ZOPOPP?
3. Katere prednosti in slabosti svetovalni delavci prepoznavajo v ZO-
POPP?
V raziskavi sta sodelovali dve svetovalni delavki z več kot petletnimi delov-
174
