Page 184 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 184
men Drljić
da je težišče obravnave usmerjeno v CZO, v okviru katerega ima razvojni pe-
diater poglavitno vlogo. Ena svetovalna delavka je izrazila zaskrbljenost nad
tem pa tudi nad tem, da bo morda svetovalni delavec izgubil svojo temeljno
vlogo:
Žal mi je, da se obravnava spet prenaša izven vrtca. Včasih otrok v vrtcu
preživi več časa kot doma. V vrtcu se počuti varnega. Tudi starši nam za-
upajo. Upam, da bomo tudi svetovalni delavci oz. drugi strokovni de-
lavci vrtca slišani in upoštevani, ker smo prav mi tisti, pri katerih otrok
preživi veliko časa in otroka dobro poznamo. Na žalost postajamo člani
nekega tima zunaj vrtca, namesto da bi se na vrtce bolj obračali. Že-
limo si tudi več vključenosti strokovnih delavcev iz CZO v vrtce (v smislu
opazovanja otroka v skupini) ter sodelovanja s strokovnimi delavkami
v vrtcu.
Z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1 2011)
smo želeli v Sloveniji postaviti pogoje za inkluzijo otrok s posebnimi po-
trebami in s tem osvetliti razumevanje otrokovih posebnih potreb tudi z
vidika okolja, v katerega je vključen. Medicinski vidik razumevanja otrok s
posebnimi potrebami izhaja zgolj iz otrokovih težav, neupoštevajoč okolje.
Inkluzivno-socialno-pedagoški vidik razumevanja otroka s posebnimi po-
trebami pa poudarja, da so posebne potrebe otroka posledica ovir, ki mu jih
postavlja okolje (Slee 2014; Pantić in Florian 2015). Pri udejanjanju ZOPOPP bo
zato potrebno posebno skrb nameniti tesni povezanosti med medicinskim
in inkluzivno-socialno-pedagoškim vidikom razumevanja posebnih potreb
(Mitchell 2014).
Vloga svetovalnih delavcev vrtca je, da otroku zagotovijo pravočasno
obravnavo tudi glede na to, kar opazijo pri njem v času njegovega bivanja v
vrtcu. Zato sta se svetovalni delavki spraševali, kakšna bo odslej njuna vloga
pri ZO otrok. Ena je menila, da bi morali bolj izpostaviti svoje kompetence, ki
jih imajo za delo z otroki s posebnimi potrebami:
Mislim, da si zaslužimo večjo veljavo, recimo, ko imamo otroke z avtiz-
mom ali z motnjo pozornosti, smo za pripravo prilagoditev bolj kom-
petentni. [. . .] Mi vemo, kaj otrok v skupini potrebuje, da bo lažje funk-
cioniral, sledil skupini . . . sprašujem se, koliko tega lahko zdravnik ali
nekdo, ki vidi otroka redko, dà.
Svetovalni delavki sta poudarili tudi, da vidita izzive v sodelovanju z različ-
nimi akterji, to je s strokovnimi delavci z različnih področij, ki bodo sodelovali
184
da je težišče obravnave usmerjeno v CZO, v okviru katerega ima razvojni pe-
diater poglavitno vlogo. Ena svetovalna delavka je izrazila zaskrbljenost nad
tem pa tudi nad tem, da bo morda svetovalni delavec izgubil svojo temeljno
vlogo:
Žal mi je, da se obravnava spet prenaša izven vrtca. Včasih otrok v vrtcu
preživi več časa kot doma. V vrtcu se počuti varnega. Tudi starši nam za-
upajo. Upam, da bomo tudi svetovalni delavci oz. drugi strokovni de-
lavci vrtca slišani in upoštevani, ker smo prav mi tisti, pri katerih otrok
preživi veliko časa in otroka dobro poznamo. Na žalost postajamo člani
nekega tima zunaj vrtca, namesto da bi se na vrtce bolj obračali. Že-
limo si tudi več vključenosti strokovnih delavcev iz CZO v vrtce (v smislu
opazovanja otroka v skupini) ter sodelovanja s strokovnimi delavkami
v vrtcu.
Z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1 2011)
smo želeli v Sloveniji postaviti pogoje za inkluzijo otrok s posebnimi po-
trebami in s tem osvetliti razumevanje otrokovih posebnih potreb tudi z
vidika okolja, v katerega je vključen. Medicinski vidik razumevanja otrok s
posebnimi potrebami izhaja zgolj iz otrokovih težav, neupoštevajoč okolje.
Inkluzivno-socialno-pedagoški vidik razumevanja otroka s posebnimi po-
trebami pa poudarja, da so posebne potrebe otroka posledica ovir, ki mu jih
postavlja okolje (Slee 2014; Pantić in Florian 2015). Pri udejanjanju ZOPOPP bo
zato potrebno posebno skrb nameniti tesni povezanosti med medicinskim
in inkluzivno-socialno-pedagoškim vidikom razumevanja posebnih potreb
(Mitchell 2014).
Vloga svetovalnih delavcev vrtca je, da otroku zagotovijo pravočasno
obravnavo tudi glede na to, kar opazijo pri njem v času njegovega bivanja v
vrtcu. Zato sta se svetovalni delavki spraševali, kakšna bo odslej njuna vloga
pri ZO otrok. Ena je menila, da bi morali bolj izpostaviti svoje kompetence, ki
jih imajo za delo z otroki s posebnimi potrebami:
Mislim, da si zaslužimo večjo veljavo, recimo, ko imamo otroke z avtiz-
mom ali z motnjo pozornosti, smo za pripravo prilagoditev bolj kom-
petentni. [. . .] Mi vemo, kaj otrok v skupini potrebuje, da bo lažje funk-
cioniral, sledil skupini . . . sprašujem se, koliko tega lahko zdravnik ali
nekdo, ki vidi otroka redko, dà.
Svetovalni delavki sta poudarili tudi, da vidita izzive v sodelovanju z različ-
nimi akterji, to je s strokovnimi delavci z različnih področij, ki bodo sodelovali
184
