Page 189 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 189
Pripomočki za vzgojitelje za detekcijo
otrok z avtizmom v prvem starostnem
obdobju (1–3)
Vanja Riccarda Kiswarday
Univerza na primorskem
vanjariccarda.kiswarday@pef.upr.si
Maja Rejc
Univerza na primorskem
maja.rejc@gmail.com
Z zgodnjo detekcijo in obravnavo otrok z avtizmom lahko ublažimo razvoj mo-
tnje in pridruženih težav. To pomembno izboljša kakovost življenja otroka in
družine ter poveča učinkovitost nadaljnjih obravnav, zato je vzgojiteljeva se-
znanjenost z zgodnjimi znaki, ki nakazujejo na avtizem že v najzgodnejšem
obdobju, ter opremljenost z opazovalnimi pripomočki, pomembna. Želeli smo
pregledati in analizirati lestvice za opazovanje in beleženje zgodnjih znakov
avtizma v starosti od 1 do 3 let, ki so uporabne za vzgojitelja v okviru njego-
vega pedagoškega dela v otrokovem avtentičnem okolju v vrtcu. Ugotovili
smo, da je malo pripomočkov za zgodnjo detekcijo avtizma namenjenih vzgo-
jiteljevemu pedagoškemu opazovanju. Vzgojiteljeva informacija se v anamne-
stične in diagnostične postopke vključuje premalo in še to zgolj posredno, kar
zmanjša občutljivost presejalnih testov. Menimo, da bi aktivnejša vključenost
vzgojiteljev v zgodnjo detekcijo avtizma pozitivno prispevala tudi k večji oza-
veščenosti in pripravljenosti za prilagajanje vrtčevskega okolja potrebam otrok
z avtizmom.
Ključne besede: avtizem, zgodnji znaki, pripomočki za zgodnjo detekcijo, prvo
starostno obdobje (1–3), vzgojitelji
Uvod
Vstop v vrtec lahko nekaterim otrokom, sploh tistim, ki imajo težave na pod-
ročju prilagoditvenih spretnosti, predstavlja velik stres, ki ga navadno mani-
festirajo z napornim, nepričakovanim in neprilagojenim vedenjem. Pogosto
se tako otrokovo vedenje pripisuje neučinkovitemu vzgojnemu delu staršev,
kar družini naloži dodatno breme neuspeha, prepreči priložnost za ustrezno
zgodnjo detekcijo težav in s tem še oteži priložnost za napredovanje otroka.
Glede na nacionalne in mednarodne statistične podatke, ki jih opisujemo
v prispevku, je število otrok z diagnosticirano avtistično motnjo v porastu,
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.189-210
otrok z avtizmom v prvem starostnem
obdobju (1–3)
Vanja Riccarda Kiswarday
Univerza na primorskem
vanjariccarda.kiswarday@pef.upr.si
Maja Rejc
Univerza na primorskem
maja.rejc@gmail.com
Z zgodnjo detekcijo in obravnavo otrok z avtizmom lahko ublažimo razvoj mo-
tnje in pridruženih težav. To pomembno izboljša kakovost življenja otroka in
družine ter poveča učinkovitost nadaljnjih obravnav, zato je vzgojiteljeva se-
znanjenost z zgodnjimi znaki, ki nakazujejo na avtizem že v najzgodnejšem
obdobju, ter opremljenost z opazovalnimi pripomočki, pomembna. Želeli smo
pregledati in analizirati lestvice za opazovanje in beleženje zgodnjih znakov
avtizma v starosti od 1 do 3 let, ki so uporabne za vzgojitelja v okviru njego-
vega pedagoškega dela v otrokovem avtentičnem okolju v vrtcu. Ugotovili
smo, da je malo pripomočkov za zgodnjo detekcijo avtizma namenjenih vzgo-
jiteljevemu pedagoškemu opazovanju. Vzgojiteljeva informacija se v anamne-
stične in diagnostične postopke vključuje premalo in še to zgolj posredno, kar
zmanjša občutljivost presejalnih testov. Menimo, da bi aktivnejša vključenost
vzgojiteljev v zgodnjo detekcijo avtizma pozitivno prispevala tudi k večji oza-
veščenosti in pripravljenosti za prilagajanje vrtčevskega okolja potrebam otrok
z avtizmom.
Ključne besede: avtizem, zgodnji znaki, pripomočki za zgodnjo detekcijo, prvo
starostno obdobje (1–3), vzgojitelji
Uvod
Vstop v vrtec lahko nekaterim otrokom, sploh tistim, ki imajo težave na pod-
ročju prilagoditvenih spretnosti, predstavlja velik stres, ki ga navadno mani-
festirajo z napornim, nepričakovanim in neprilagojenim vedenjem. Pogosto
se tako otrokovo vedenje pripisuje neučinkovitemu vzgojnemu delu staršev,
kar družini naloži dodatno breme neuspeha, prepreči priložnost za ustrezno
zgodnjo detekcijo težav in s tem še oteži priložnost za napredovanje otroka.
Glede na nacionalne in mednarodne statistične podatke, ki jih opisujemo
v prispevku, je število otrok z diagnosticirano avtistično motnjo v porastu,
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.189-210
