Page 179 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 179
Izzivi zgodnje obravnave predšolskih otrok
denosti staršev, predvsem takrat, kadar strokovni delavci v svojih stališčih
niso poenoteni oz. so le-ta celo diametralno nasprotujoča si:
Postavitev posamezne diagnoze (hiperaktivnost, motnja pozornosti,
avtizem) se velikokrat določa na podlagi vedenja, zato so lahko mne-
nja posameznikh strokovnjakov različna. Zavedati se moramo, da tudi
okolje vpliva na vedenje otroka in v skupini, kjer je 24 otrok, je vedenje
zagotovo drugačno kot v individualni situaciji (npr. pri pediatru). Starši
od različnih strokovnjakov prepogosto dobivajo različne informacije in
so zmedeni ter seveda sprejmejo tisto, kar jim je lažje slišati.
Sodelovanje z različnimi strokovnimi sodelavci oz. z večdisciplinarnim ti-
mom je za svetovalnega delavca zahtevno tudi z vidika organiziranosti dela
in časa, ki ga ima na razpolago za enega otroka:
Sicer se lahko dobimo na sestanku, vprašanje pa je, ali nam bo to ča-
sovno uspelo za vse otroke. Glede na to, da imamo kar veliko število
obravnavanih otrok (letno najmanj 40), se sprašujem, ali bomo imeli
tudi časovne možnosti sprotne izmenjave informacij za vsakega otroka
posebej. Velikokrat je problem sploh uskladitev terminov. Skrbi me, da
nam bo za sprotno evalvacijo in sprotno izmenjavo informacij z vsemi
člani tima zmanjkalo časa. Samo s kontinuiranim delom pa lahko star-
šem in otroku ponudimo možnost za napredek in razvoj v pravo smer
[. . .]
Po drugi strani pa svetovalna delavka prepoznava tudi prednosti sodelo-
vanja z različnimi akterji, saj bo to lahko priložnost, da poenotijo svoje ugo-
tovitve in stališča ter jih staršem tudi enotno predstavijo:
Prednost novega zakona je tudi ta, da bomo imeli več priložnosti za
srečevanje in se bomo lahko pogovarjali in enako tudi staršem pred-
stavljali.
Sodelovanje pa jim bo omogočilo, da z različnih vidikov – tako pedago-
škega kot medicinskega – detektirajo otroke, ki potrebujejo ZO, kar pomeni,
da bo le-te deležnih več otrok, kot jih je je bilo do sedaj:
Število otrok v obravnavi se bo zagotovo spremenilo, saj mi prepo-
znavamo nekaj, zdravniki nekaj drugega. Težave se lahko zazna takoj
po rojstvu (npr. slabši mišični tonus) ali pa kasneje v otrokovem ra-
zvoju (npr. avtizem). Pogosto se zgodi, da v vrtcu nimamo informacije,
179
denosti staršev, predvsem takrat, kadar strokovni delavci v svojih stališčih
niso poenoteni oz. so le-ta celo diametralno nasprotujoča si:
Postavitev posamezne diagnoze (hiperaktivnost, motnja pozornosti,
avtizem) se velikokrat določa na podlagi vedenja, zato so lahko mne-
nja posameznikh strokovnjakov različna. Zavedati se moramo, da tudi
okolje vpliva na vedenje otroka in v skupini, kjer je 24 otrok, je vedenje
zagotovo drugačno kot v individualni situaciji (npr. pri pediatru). Starši
od različnih strokovnjakov prepogosto dobivajo različne informacije in
so zmedeni ter seveda sprejmejo tisto, kar jim je lažje slišati.
Sodelovanje z različnimi strokovnimi sodelavci oz. z večdisciplinarnim ti-
mom je za svetovalnega delavca zahtevno tudi z vidika organiziranosti dela
in časa, ki ga ima na razpolago za enega otroka:
Sicer se lahko dobimo na sestanku, vprašanje pa je, ali nam bo to ča-
sovno uspelo za vse otroke. Glede na to, da imamo kar veliko število
obravnavanih otrok (letno najmanj 40), se sprašujem, ali bomo imeli
tudi časovne možnosti sprotne izmenjave informacij za vsakega otroka
posebej. Velikokrat je problem sploh uskladitev terminov. Skrbi me, da
nam bo za sprotno evalvacijo in sprotno izmenjavo informacij z vsemi
člani tima zmanjkalo časa. Samo s kontinuiranim delom pa lahko star-
šem in otroku ponudimo možnost za napredek in razvoj v pravo smer
[. . .]
Po drugi strani pa svetovalna delavka prepoznava tudi prednosti sodelo-
vanja z različnimi akterji, saj bo to lahko priložnost, da poenotijo svoje ugo-
tovitve in stališča ter jih staršem tudi enotno predstavijo:
Prednost novega zakona je tudi ta, da bomo imeli več priložnosti za
srečevanje in se bomo lahko pogovarjali in enako tudi staršem pred-
stavljali.
Sodelovanje pa jim bo omogočilo, da z različnih vidikov – tako pedago-
škega kot medicinskega – detektirajo otroke, ki potrebujejo ZO, kar pomeni,
da bo le-te deležnih več otrok, kot jih je je bilo do sedaj:
Število otrok v obravnavi se bo zagotovo spremenilo, saj mi prepo-
znavamo nekaj, zdravniki nekaj drugega. Težave se lahko zazna takoj
po rojstvu (npr. slabši mišični tonus) ali pa kasneje v otrokovem ra-
zvoju (npr. avtizem). Pogosto se zgodi, da v vrtcu nimamo informacije,
179
