Page 194 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 194
ja Riccarda Kiswarday in Maja Rejc
Stanje na področju zgodnje detekcije in diagnostike avtizma
v svetu in pri nas
Z namenom ozaveščanja o pomenu zgodnje detekcije in diagnostike av-
tizma ter z usmerjenostjo v iskanje učinkovitejših načinov za izboljšanje ka-
kovosti življenja otrok z avtizmom in njihovih družin je Evropski parlament
med letoma 2015 in 2018 financiral triletni projekt Autism Spectrum Disorders
in the European Union – ASDEU. V okviru projekta so bila pripravljena pri-
poročila za izboljšanje zgodnjega odkrivanja, diagnostike in intervencije ozi-
roma terapevtskih pristopov. Poudarjajo predvsem, da bi bilo potrebno po-
zornost usmeriti v izboljšanje projektov zgodnjega prepoznavanja avtizma
(Posada de la Paz 2018). Wieder (2011 v Mikuž 2015, 109) izpostavlja, da starši
pogosto že v dojenčkovem 1. letu izražajo skrb v zvezi z njegovim razvojem,
žal pa se temu v praksi pogosto ne posveča dovolj pozornosti.
V Sloveniji obravnava oziroma diagnostika otrok z avtizmom poteka na
treh ravneh. Na primarni ravni pediater v okviru preventivnih pregledov
spremlja otrokov splošni razvoj v prvih dveh letih; pri tem je pozoren tudi
na znake, ki bi lahko nakazovali na avtizem. Vzgojiteljevo poročilo bi imelo
lahko že na tej ravni pomembno vlogo. M. Macedoni-Lukšič (2011) navaja, da
na primarni ravni pediatri uporabljajo splošne presejalne teste, npr. Denver-
ski razvojni presejalni test II (DRPT II) (Frankenburg idr. 1992). A. Mikuž (2015)
opozarja, da je ta predpisan kot obvezen del sistematičnih pregledov, a se
po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ne izvaja dosledno ali
v celoti. Ta ugotovitev še dodatno podkrepi pomen kakovostnega vzgojite-
ljevega opazovanja in beleženja funkcioniranja otroka v vrtcu, kar je lahko
pomembna informacija pediatru.
Če pediater pri otroku posumi na avtizem, ga usmeri na drugo raven, ki
vključuje pregled otroka v razvojni ambulanti, pri pedopsihiatru oziroma pri
strokovnjakih v centrih za duševno zdravje, kjer multidisciplinarni tim opravi
otrokovo razvojno, osnovno nevrološko ter psihološko oceno, naredijo pa se
tudi dodatni presejalni testi za avtizem (Macedoni-Lukšič 2011). Za zgodnje
obdobje je primerna modificirana ocenjevalna lestvica avtizma pri malčkih
Modified Checklist for Autism in Toddlers – M-CHAT (Robins idr. 2001), za katero
Ameriška akademija za pediatrijo priporoča, da se v obdobju malčka opravi
dvakrat – pri 18. in 24. mesecih (Johnson in Myers 2007 v Macedoni-Lukšič
2011, 9).
Za natančnejše diagnostično ocenjevanje avtizma se uporabljata diagno-
stična opazovalna shema za avtizem Autism Diagnostic Observation Schedule
– ADOS (Lord idr. 2001) in diagnostični intervju za avtizem Autism Diagnostic
194
Stanje na področju zgodnje detekcije in diagnostike avtizma
v svetu in pri nas
Z namenom ozaveščanja o pomenu zgodnje detekcije in diagnostike av-
tizma ter z usmerjenostjo v iskanje učinkovitejših načinov za izboljšanje ka-
kovosti življenja otrok z avtizmom in njihovih družin je Evropski parlament
med letoma 2015 in 2018 financiral triletni projekt Autism Spectrum Disorders
in the European Union – ASDEU. V okviru projekta so bila pripravljena pri-
poročila za izboljšanje zgodnjega odkrivanja, diagnostike in intervencije ozi-
roma terapevtskih pristopov. Poudarjajo predvsem, da bi bilo potrebno po-
zornost usmeriti v izboljšanje projektov zgodnjega prepoznavanja avtizma
(Posada de la Paz 2018). Wieder (2011 v Mikuž 2015, 109) izpostavlja, da starši
pogosto že v dojenčkovem 1. letu izražajo skrb v zvezi z njegovim razvojem,
žal pa se temu v praksi pogosto ne posveča dovolj pozornosti.
V Sloveniji obravnava oziroma diagnostika otrok z avtizmom poteka na
treh ravneh. Na primarni ravni pediater v okviru preventivnih pregledov
spremlja otrokov splošni razvoj v prvih dveh letih; pri tem je pozoren tudi
na znake, ki bi lahko nakazovali na avtizem. Vzgojiteljevo poročilo bi imelo
lahko že na tej ravni pomembno vlogo. M. Macedoni-Lukšič (2011) navaja, da
na primarni ravni pediatri uporabljajo splošne presejalne teste, npr. Denver-
ski razvojni presejalni test II (DRPT II) (Frankenburg idr. 1992). A. Mikuž (2015)
opozarja, da je ta predpisan kot obvezen del sistematičnih pregledov, a se
po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ne izvaja dosledno ali
v celoti. Ta ugotovitev še dodatno podkrepi pomen kakovostnega vzgojite-
ljevega opazovanja in beleženja funkcioniranja otroka v vrtcu, kar je lahko
pomembna informacija pediatru.
Če pediater pri otroku posumi na avtizem, ga usmeri na drugo raven, ki
vključuje pregled otroka v razvojni ambulanti, pri pedopsihiatru oziroma pri
strokovnjakih v centrih za duševno zdravje, kjer multidisciplinarni tim opravi
otrokovo razvojno, osnovno nevrološko ter psihološko oceno, naredijo pa se
tudi dodatni presejalni testi za avtizem (Macedoni-Lukšič 2011). Za zgodnje
obdobje je primerna modificirana ocenjevalna lestvica avtizma pri malčkih
Modified Checklist for Autism in Toddlers – M-CHAT (Robins idr. 2001), za katero
Ameriška akademija za pediatrijo priporoča, da se v obdobju malčka opravi
dvakrat – pri 18. in 24. mesecih (Johnson in Myers 2007 v Macedoni-Lukšič
2011, 9).
Za natančnejše diagnostično ocenjevanje avtizma se uporabljata diagno-
stična opazovalna shema za avtizem Autism Diagnostic Observation Schedule
– ADOS (Lord idr. 2001) in diagnostični intervju za avtizem Autism Diagnostic
194
