Page 193 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 193
Pripomočki za vzgojitelje za detekcijo otrok z avtizmom
Po uvedbi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1
2011) je v procesu zagotavljanja inkluzivnega vzgojno-izobraževalnega oko-
lja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravilo programe, na-
vodila in smernice za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Za področje predšolske vzgoje so bili za kakovostnejšo inkluzijo otrok z avti-
stično motnjo pripravljeni naslednji dokumenti:
– »Navodila h Kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in
dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami« (Čas,
Kastelic in Šter 2003),
– »Smernice za delo v oddelkih za predšolske otroke z motnjami avtistič-
nega spektra« (Werdonig idr. 2009),
– Dopolnitev Navodil h Kurikulumu za vrtce v programih s prilagojenim
izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potre-
bami: za otroke z avtističnimi motnjami (Cotič Pajntar idr. 2017).
Ti dokumenti so pripravljeni za vzgojitelje oz. strokovne delavce vrtcev, da
bi glede na potrebe otroka čim ustrezneje prilagodili izvajanje predšolskega
kurikula in da bi bila otrok ter njegovo okolje deležna čim prejšnje ustrezne
strokovne obravnave, podpore in pomoči. To predvideva tudi Zakon o ce-
lostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP
2017), ki je nedavno stopil v veljavo.
Čeprav imajo omenjeni dokumenti veliko poučevalno vlogo, pa ne vsebu-
jejo prilog v smislu ček list zgodnjih znakov avtizma, ki bi vzgojitelju omogo-
čile sistematično opazovanje in beleženje. Slednje bi lahko, kot verodostojna
informacija o identificiranih zgodnjih znakih avtizma, služilo tudi timu za zgo-
dnjo obravnavo.
Vseeno so omenjeni dokumenti dobra opora vzgojitelju pri vzpostavljanju
učinkovitih oblik pomoči in podpore ter pri oblikovanju ustrezno prilagoje-
nega in varnega učno-vzgojnega okolja. Slednje je še posebej pomembno za
otroka, ki ima ob vključevanju v novo okolje slabše prilagoditvene spretno-
sti. Vzpostavitev strukturiranega okolja in ustaljenega vzorca dnevnih rutin
že čim bolj v začetku procesa uvajanja otroka v vrtec otroku pomaga zgraditi
občutek predvidljivosti in varnosti ter preprečuje pojav pretiranih negativnih
vedenjskih izpadov, ki so odraz notranje stiske in strahu in otroku še dodatno
otežujejo vključevanje v dejavnosti kurikula. Obratno pa lahko, če vzgojitelj
otroku ustrezno prilagodi okolje, to služi kot strategija pomoči in podpore
pri razvoju socialnih interakcij ter prilagajanju na običajne in vsakodnevne
življenjske okoliščine.
193
Po uvedbi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1
2011) je v procesu zagotavljanja inkluzivnega vzgojno-izobraževalnega oko-
lja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravilo programe, na-
vodila in smernice za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Za področje predšolske vzgoje so bili za kakovostnejšo inkluzijo otrok z avti-
stično motnjo pripravljeni naslednji dokumenti:
– »Navodila h Kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in
dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami« (Čas,
Kastelic in Šter 2003),
– »Smernice za delo v oddelkih za predšolske otroke z motnjami avtistič-
nega spektra« (Werdonig idr. 2009),
– Dopolnitev Navodil h Kurikulumu za vrtce v programih s prilagojenim
izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potre-
bami: za otroke z avtističnimi motnjami (Cotič Pajntar idr. 2017).
Ti dokumenti so pripravljeni za vzgojitelje oz. strokovne delavce vrtcev, da
bi glede na potrebe otroka čim ustrezneje prilagodili izvajanje predšolskega
kurikula in da bi bila otrok ter njegovo okolje deležna čim prejšnje ustrezne
strokovne obravnave, podpore in pomoči. To predvideva tudi Zakon o ce-
lostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP
2017), ki je nedavno stopil v veljavo.
Čeprav imajo omenjeni dokumenti veliko poučevalno vlogo, pa ne vsebu-
jejo prilog v smislu ček list zgodnjih znakov avtizma, ki bi vzgojitelju omogo-
čile sistematično opazovanje in beleženje. Slednje bi lahko, kot verodostojna
informacija o identificiranih zgodnjih znakih avtizma, služilo tudi timu za zgo-
dnjo obravnavo.
Vseeno so omenjeni dokumenti dobra opora vzgojitelju pri vzpostavljanju
učinkovitih oblik pomoči in podpore ter pri oblikovanju ustrezno prilagoje-
nega in varnega učno-vzgojnega okolja. Slednje je še posebej pomembno za
otroka, ki ima ob vključevanju v novo okolje slabše prilagoditvene spretno-
sti. Vzpostavitev strukturiranega okolja in ustaljenega vzorca dnevnih rutin
že čim bolj v začetku procesa uvajanja otroka v vrtec otroku pomaga zgraditi
občutek predvidljivosti in varnosti ter preprečuje pojav pretiranih negativnih
vedenjskih izpadov, ki so odraz notranje stiske in strahu in otroku še dodatno
otežujejo vključevanje v dejavnosti kurikula. Obratno pa lahko, če vzgojitelj
otroku ustrezno prilagodi okolje, to služi kot strategija pomoči in podpore
pri razvoju socialnih interakcij ter prilagajanju na običajne in vsakodnevne
življenjske okoliščine.
193
