Page 195 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 195
Pripomočki za vzgojitelje za detekcijo otrok z avtizmom
Interview – ADI (Rutter, Le Couteur in Lord 2003), ki na področju diagnostike
avtizma predstavljata »zlati standard« (Dobnik Renko 2016).
Pri nas je B. Dobnik Renko (2016) oblikovala psihološki ocenjevalni posto-
pek za prepoznavanje zgodnjih napovednih znakov avtizma (SITKO). Usmer-
jen je v opazovanje vedenja malčkov v različnih igralnih situacijah ter oce-
njevanje njihovega socialno-spoznavnega razvoja. Postopek temelji na oceni
petih področij razvoja, na katerih se kažejo zgodnji znaki avtizma, in sicer na
področju simbolne igre, komunikacije in socialne interakcije, skupne vezane
pozornosti, teorije uma in empatije (Dobnik Renko 2016, 115). Vsa ta področja
lahko opazuje in beleži tudi vzgojitelj, ki otroka dnevno spremlja v avtentič-
nem okolju.
Če se diagnostika na sekundarni ravni ne more zaključiti, se otroka napoti
na terciarno raven, kjer ga obravnava multidisciplinarni tim, specializiran za
avtizem (Macedoni-Lukšič 2011).
A. Mikuž (2015) opozarja, da so v Sloveniji kljub izpolnjenim pogojem za ka-
kovostno presejanje za razvojne motnje pri dojenčkih in malčkih otroci, pri
katerih so kasneje ugotovljene razvojne motnje, na oceno razvoja napoteni
šele okoli 3. leta, ustrezno diagnozo in obravnavo pa dobijo šele po dopol-
njenem 4. letu. V istem viru je tudi opozarjeno, da so presejalni testi na pri-
marni ravni (DRPT II) premalo občutljivi za detekcijo avtizma, saj ne zajemajo
področij komunikacije, socialnega stika in prisotnosti specifičnih vedenj, ki
so značilna za otroke z avtizmom. Tako lahko otroci z avtizmom na primarni
ravni ostanejo spregledani, kar zopet potrdi pomen prispevka kakovostnega
pedagoškega opazovanja v vrtcu.
Problem, namen, cilj in raziskovalna vprašanja
Ker sta zgodnja detekcija in obravnava ključnega pomena, je seveda po-
men vloge strokovnih delavcev vrtca očiten in je sodelovanje med zdra-
vstvom ter vzgojo in izobraževanjem izjemno pomembno. To poudarja tudi
M. Macedoni-Lukšič (2011). Raziskovalni del prispevka smo usmerili v pregled
in analizo presejalnih opazovalnih ter ocenjevalnih lestvic v prvem staro-
stnem obdobju (0–3 let), saj menimo, da lahko z natančnim opazovanjem
in beleženjem otrokovega vključevanja ter prilagajanja na vrtčevsko okolje
vzgojitelji v vrtcih pomembno prispevajo k zgodnji detekciji avtizma, ven-
dar pa za to potrebujejo dobre opazovalne pripomočke. Zanimalo nas je,
v kolikšni meri so pripomočki, ki so namenjeni detekciji in identifikaciji av-
tizma, namenjeni tudi vzgojiteljem predšolskih otrok, in v kolikšni meri so ti
dostopni tudi v slovenskem jeziku.
Naš cilj je bil pregledati in analizirati lestvice, ki so namenjene zgodnji de-
195
Interview – ADI (Rutter, Le Couteur in Lord 2003), ki na področju diagnostike
avtizma predstavljata »zlati standard« (Dobnik Renko 2016).
Pri nas je B. Dobnik Renko (2016) oblikovala psihološki ocenjevalni posto-
pek za prepoznavanje zgodnjih napovednih znakov avtizma (SITKO). Usmer-
jen je v opazovanje vedenja malčkov v različnih igralnih situacijah ter oce-
njevanje njihovega socialno-spoznavnega razvoja. Postopek temelji na oceni
petih področij razvoja, na katerih se kažejo zgodnji znaki avtizma, in sicer na
področju simbolne igre, komunikacije in socialne interakcije, skupne vezane
pozornosti, teorije uma in empatije (Dobnik Renko 2016, 115). Vsa ta področja
lahko opazuje in beleži tudi vzgojitelj, ki otroka dnevno spremlja v avtentič-
nem okolju.
Če se diagnostika na sekundarni ravni ne more zaključiti, se otroka napoti
na terciarno raven, kjer ga obravnava multidisciplinarni tim, specializiran za
avtizem (Macedoni-Lukšič 2011).
A. Mikuž (2015) opozarja, da so v Sloveniji kljub izpolnjenim pogojem za ka-
kovostno presejanje za razvojne motnje pri dojenčkih in malčkih otroci, pri
katerih so kasneje ugotovljene razvojne motnje, na oceno razvoja napoteni
šele okoli 3. leta, ustrezno diagnozo in obravnavo pa dobijo šele po dopol-
njenem 4. letu. V istem viru je tudi opozarjeno, da so presejalni testi na pri-
marni ravni (DRPT II) premalo občutljivi za detekcijo avtizma, saj ne zajemajo
področij komunikacije, socialnega stika in prisotnosti specifičnih vedenj, ki
so značilna za otroke z avtizmom. Tako lahko otroci z avtizmom na primarni
ravni ostanejo spregledani, kar zopet potrdi pomen prispevka kakovostnega
pedagoškega opazovanja v vrtcu.
Problem, namen, cilj in raziskovalna vprašanja
Ker sta zgodnja detekcija in obravnava ključnega pomena, je seveda po-
men vloge strokovnih delavcev vrtca očiten in je sodelovanje med zdra-
vstvom ter vzgojo in izobraževanjem izjemno pomembno. To poudarja tudi
M. Macedoni-Lukšič (2011). Raziskovalni del prispevka smo usmerili v pregled
in analizo presejalnih opazovalnih ter ocenjevalnih lestvic v prvem staro-
stnem obdobju (0–3 let), saj menimo, da lahko z natančnim opazovanjem
in beleženjem otrokovega vključevanja ter prilagajanja na vrtčevsko okolje
vzgojitelji v vrtcih pomembno prispevajo k zgodnji detekciji avtizma, ven-
dar pa za to potrebujejo dobre opazovalne pripomočke. Zanimalo nas je,
v kolikšni meri so pripomočki, ki so namenjeni detekciji in identifikaciji av-
tizma, namenjeni tudi vzgojiteljem predšolskih otrok, in v kolikšni meri so ti
dostopni tudi v slovenskem jeziku.
Naš cilj je bil pregledati in analizirati lestvice, ki so namenjene zgodnji de-
195
