Page 197 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 197
Pripomočki za vzgojitelje za detekcijo otrok z avtizmom
tistical Manual of Mental Disorders (2013) in drugih virov smo iskali ključne
pojme, ki smo jih nato združili v kategorije, v katere smo razvrstili postavke
uporabljenih lestvic. Oblikovali smo osem kategorij in sicer:
1. zanimanje za ljudi in okolico, razumevanje okolja, socialnih informacij
in odzivanje nanje;
2. vzpostavljanje socialnih interakcij in izražanje v socialnem kontekstu
(ekspresivna komunikacija);
3. nebesedna komunikacija (geste, mimika, očesni stik) ter zmožnost
vzpostavitve skupne vezane pozornosti;
4. razumevanje čustev in izkazovanje naklonjenosti ter zmožnost empa-
tije;
5. stereotipno vedenje in neobičajni omejeni interesi;
6. procesiranje senzornih dražljajev in zmožnost prilagajanja spremem-
bam;
7. mišljenje, igra, imitacija in domišljija;
8. ostalo (npr. spalne in prehranjevalne navade, gibalni razvoj in moto-
rične spretnosti).
Rezultati in razprava
V zadnjih dveh desetletjih je bilo z namenom izboljšanja zgodnje detekcije
razvitih več presejalnih pripomočkov za odkrivanje avtizma; razviti so bili z
namenom preučevanja znakov avtizma v najzgodnejšem obdobju ter iska-
nja indikatorjev, na podlagi katerih bi lahko že pred 2. letom starosti ustrezno
ločili avtizem od motnje v duševnem razvoju. Nekatere izpolnjujejo starši, ne-
katere zdravstveno osebje, določeni so namenjeni tudi pedagoškemu osebju
(Mikuž 2015), klinična ocena pa se oblikuje na podlagi vseh obstoječih opa-
zovalnih poročil in ocen, pri čemer prevladujejo ocene zdravnikov in staršev
(Dereu idr. 2012). Zdravniki klinično oceno podajo na podlagi kratkega opa-
zovanja otroka in pogovora s starši, kar je lahko vzrok za nizko občutljivost
teh instrumentov pri uporabi v splošni populaciji (Baird idr. 2000 v Dereu idr.
2012, 781; Groen idr. 2007 v Dereu idr. 2012, 781), saj ne temelji na opazovanju
otroka v avtentičnem okolju.
V nadaljevanju podrobneje analiziramo pripomočke, ki smo jih vključili v
raziskavo. Ključen kriterij za izbor je bila možnost aplikacije pripomočka v
vzgojiteljevo vsakodnevno delo, tako da bi ga lahko uporabil z namenom
opazovanja in beleženja funkcioniranja otrok pri izvajanju kurikula vrtca.
Predstavljamo jih po naraščajočem vrstnem redu glede na starostno obdo-
bje, za katero so pripravljeni.
197
tistical Manual of Mental Disorders (2013) in drugih virov smo iskali ključne
pojme, ki smo jih nato združili v kategorije, v katere smo razvrstili postavke
uporabljenih lestvic. Oblikovali smo osem kategorij in sicer:
1. zanimanje za ljudi in okolico, razumevanje okolja, socialnih informacij
in odzivanje nanje;
2. vzpostavljanje socialnih interakcij in izražanje v socialnem kontekstu
(ekspresivna komunikacija);
3. nebesedna komunikacija (geste, mimika, očesni stik) ter zmožnost
vzpostavitve skupne vezane pozornosti;
4. razumevanje čustev in izkazovanje naklonjenosti ter zmožnost empa-
tije;
5. stereotipno vedenje in neobičajni omejeni interesi;
6. procesiranje senzornih dražljajev in zmožnost prilagajanja spremem-
bam;
7. mišljenje, igra, imitacija in domišljija;
8. ostalo (npr. spalne in prehranjevalne navade, gibalni razvoj in moto-
rične spretnosti).
Rezultati in razprava
V zadnjih dveh desetletjih je bilo z namenom izboljšanja zgodnje detekcije
razvitih več presejalnih pripomočkov za odkrivanje avtizma; razviti so bili z
namenom preučevanja znakov avtizma v najzgodnejšem obdobju ter iska-
nja indikatorjev, na podlagi katerih bi lahko že pred 2. letom starosti ustrezno
ločili avtizem od motnje v duševnem razvoju. Nekatere izpolnjujejo starši, ne-
katere zdravstveno osebje, določeni so namenjeni tudi pedagoškemu osebju
(Mikuž 2015), klinična ocena pa se oblikuje na podlagi vseh obstoječih opa-
zovalnih poročil in ocen, pri čemer prevladujejo ocene zdravnikov in staršev
(Dereu idr. 2012). Zdravniki klinično oceno podajo na podlagi kratkega opa-
zovanja otroka in pogovora s starši, kar je lahko vzrok za nizko občutljivost
teh instrumentov pri uporabi v splošni populaciji (Baird idr. 2000 v Dereu idr.
2012, 781; Groen idr. 2007 v Dereu idr. 2012, 781), saj ne temelji na opazovanju
otroka v avtentičnem okolju.
V nadaljevanju podrobneje analiziramo pripomočke, ki smo jih vključili v
raziskavo. Ključen kriterij za izbor je bila možnost aplikacije pripomočka v
vzgojiteljevo vsakodnevno delo, tako da bi ga lahko uporabil z namenom
opazovanja in beleženja funkcioniranja otrok pri izvajanju kurikula vrtca.
Predstavljamo jih po naraščajočem vrstnem redu glede na starostno obdo-
bje, za katero so pripravljeni.
197
