Page 277 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 277
Kako otroci prvega starostnega obdobja
zaznavajo različne jezike?
Anita Sila
Univerza na Primorskem
anita.sila@pef.upr.si
Silva Bratož
Univerza na Primorskem
silva.bratoz@pef.upr.si
Otroci imajo v predšolskem obdobju z izpostavljenostjo tujim jezikom različne
izkušnje, ki nedvomno pomembno vplivajo na razvijanje zavedanja tako pr-
vega kot drugih jezikov. Prispevek obravnava zaznavanje in razlikovanje različ-
nih jezikov pri dvo- in triletnih otrocih. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako
se otroci odzivajo na tujejezikovno situacijo, kako zaznavajo prvi in drugi/tuji
jezik, na kakšen način izražajo razlikovanje med različnimi jeziki, kako zgodaj
že znajo verbalno razlikovati med različnimi jeziki in ali lahko povežejo različne
jezike z njihovimi govorci. V ta namen so bili otroci za kratek čas izpostavljeni
vnaprej načrtovani situaciji, ki sta jo izvedli raziskovalki v dveh tujih jezikih (an-
gleščina, italijanščina) s štirimi ponovitvami. Rezultati raziskave so pokazali, da
lahko že kratkoročna izkušnja otrok s tujimi jeziki pozitivno vpliva na njihovo
zaznavanje jezikov in razlikovanje med njimi.
Ključne besede: prvo starostno obdobje, zaznavanje jezikov, razlikovanje jezi-
kov, drugi/tuji jezik, jezikovno zavedanje
Uvod
Izpostavljenost tujim jezikom je lahko pri otrocih prisotna že v zgodnjem
obdobju. Nekateri se z njimi seznanjajo že od rojstva v dvo- ali večjezičnih
družinah in dvo- ali večjezičnih okoljih (npr. slovensko zamejstvo), drugi pa
prek medijev (npr. televizija, radio, računalnik, telefon ipd.), jezikovnih teča-
jev in srečanj z ljudmi iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij (npr. s priseljenci
v vrtcu, na igriščih ipd.). Izkušnje posameznih otrok z izpostavljenostjo dru-
gim/tujim jezikom so različne, a izjemno pomembne za razvijanje zavedanja
jezika. Na to kaže tudi primer, ki ga navaja Hakuta (v Marjanovič Umek, Kranjc
in Fekonja 2006), v katerem 4-letni dvojezični deček svojemu 5-letnemu an-
gleškemu prijatelju reče: »Jaz znam govoriti francosko in angleško!« Prijatelj,
ki je govoril angleško, pa je vprašal: »Kaj je to angleščina?«
Dosedanje raziskave so pokazale, da imajo dvojezični otroci bolje razvito
metajezikovno zavedanje kot enojezični, saj se osredotočajo na značilnosti
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.277-294
zaznavajo različne jezike?
Anita Sila
Univerza na Primorskem
anita.sila@pef.upr.si
Silva Bratož
Univerza na Primorskem
silva.bratoz@pef.upr.si
Otroci imajo v predšolskem obdobju z izpostavljenostjo tujim jezikom različne
izkušnje, ki nedvomno pomembno vplivajo na razvijanje zavedanja tako pr-
vega kot drugih jezikov. Prispevek obravnava zaznavanje in razlikovanje različ-
nih jezikov pri dvo- in triletnih otrocih. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako
se otroci odzivajo na tujejezikovno situacijo, kako zaznavajo prvi in drugi/tuji
jezik, na kakšen način izražajo razlikovanje med različnimi jeziki, kako zgodaj
že znajo verbalno razlikovati med različnimi jeziki in ali lahko povežejo različne
jezike z njihovimi govorci. V ta namen so bili otroci za kratek čas izpostavljeni
vnaprej načrtovani situaciji, ki sta jo izvedli raziskovalki v dveh tujih jezikih (an-
gleščina, italijanščina) s štirimi ponovitvami. Rezultati raziskave so pokazali, da
lahko že kratkoročna izkušnja otrok s tujimi jeziki pozitivno vpliva na njihovo
zaznavanje jezikov in razlikovanje med njimi.
Ključne besede: prvo starostno obdobje, zaznavanje jezikov, razlikovanje jezi-
kov, drugi/tuji jezik, jezikovno zavedanje
Uvod
Izpostavljenost tujim jezikom je lahko pri otrocih prisotna že v zgodnjem
obdobju. Nekateri se z njimi seznanjajo že od rojstva v dvo- ali večjezičnih
družinah in dvo- ali večjezičnih okoljih (npr. slovensko zamejstvo), drugi pa
prek medijev (npr. televizija, radio, računalnik, telefon ipd.), jezikovnih teča-
jev in srečanj z ljudmi iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij (npr. s priseljenci
v vrtcu, na igriščih ipd.). Izkušnje posameznih otrok z izpostavljenostjo dru-
gim/tujim jezikom so različne, a izjemno pomembne za razvijanje zavedanja
jezika. Na to kaže tudi primer, ki ga navaja Hakuta (v Marjanovič Umek, Kranjc
in Fekonja 2006), v katerem 4-letni dvojezični deček svojemu 5-letnemu an-
gleškemu prijatelju reče: »Jaz znam govoriti francosko in angleško!« Prijatelj,
ki je govoril angleško, pa je vprašal: »Kaj je to angleščina?«
Dosedanje raziskave so pokazale, da imajo dvojezični otroci bolje razvito
metajezikovno zavedanje kot enojezični, saj se osredotočajo na značilnosti
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.277-294
