Page 281 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 281
Kako otroci prvega starostnega obdobja zaznavajo različne jezike?
jajo zmožnosti za razvoj jezika, ki so edinstvene človeku (Kuhl 1991). Zmo-
žnost ločevanja med različnimi segmenti jezika so na besedni ravni razisko-
vali tudi J. R. Saffran, Aslin in E. L. Newport (1996) ter prišli do zaključka, da že
8-mesečni otroci razlikujejo med besedami na osnovi verjetnosti povezova-
nja med zlogi.
Številne raziskave so pokazale, da prične otrok razlikovati med jeziki zelo
zgodaj (Karmiloff in Karmiloff-Smith 2001; Kuhl 2004; Werker 1989). Že nekaj
dni stari novorojenčki dajejo pri poslušanju prednost maternemu jeziku pred
drugimi, čeprav med obema še ne ločijo (Karmiloff in Karmiloff-Smith 2001).
Poleg tega lahko ločujejo druge jezike, ki pa morajo biti med seboj dovolj
različni, npr. ločujejo lahko med francoščino in ruščino ali med angleščino na
eni strani in italijanščino in španščino na drugi (Mehler and Christophe 1994).
Novorojenčki so še posebej dovzetni za ritmične lastnosti jezika, saj lahko na
podlagi tega npr. francoski otroci razlikujejo med angleščino in japonščino, ki
imata različne ritmične lastnosti, ne pa tudi med angleščino in nizozemščino,
ki sta v tem pogledu sorodni (Nazzi, Bertoncini in Mehler 1998).
Hipoteza kritičnega obdobja
Hipoteza o kritičnem obdobju je povezana z eno od najvznemirljivejših dilem
na področju tujejezikovnega pouka, in sicer z vprašanjem, ali obstaja kritično
obdobje za učenje tujega jezika oz., z drugimi besedami, ali je zgodnejše uče-
nje tujega jezika boljše in učinkovitejše. Gre za vprašanje, ki odraža globalni
trend, po katerem se poučevanje tujega jezika pomika vedno nižje po staro-
stni lestvici. Velja namreč splošno prepričanje (Brewster, Ellis in Girard 2002),
da bomo določen tuj jezik bolje usvojili, če se ga začnemo učiti v zgodnjem
obdobju, kar velja zlasti za usvajanje naravne izgovorjave in naglasa.
Med raziskavami, ki so poskušale dokazati povezavo med zmožnostjo lo-
čevanja glasov v zgodnjem obdobju in uspešnostjo usvajanja tujega jezika, je
smiselno omeniti študijo (Kuhl idr. 2005), s katero so ugotovili, da je manjša
zmožnost ločevanja glasov tujega jezika povezana z učenjem glasovnih la-
stnosti prvega jezika. To se je pokazalo v raziskavi, v kateri so testirali jezi-
kovne zmožnosti otrok v različnih obdobjih, najprej pri 7. mesecu, nato pri
14., 18., 24. in 30. mesecu, pri čemer so uporabili standardizirani test percep-
cije govora na osnovi enostavnih minimalnih parov besed z različnimi sa-
moglasniškimi glasovi (npr. v angleščini tea in two) in pogojevanja (premik
glave). Na ta način so dokazovali, da zmožnost ločevanja glasov v zgodnjem
obdobju lahko vpliva na njihovo poznejšo sposobnost usvajanja besed, mor-
fologije in skladnje. Pomembno je tudi, da so raziskovalci ločevali med obču-
tljivim in kritičnim obdobjem, pri čemer je za občutljivo obdobje značilno, da
281
jajo zmožnosti za razvoj jezika, ki so edinstvene človeku (Kuhl 1991). Zmo-
žnost ločevanja med različnimi segmenti jezika so na besedni ravni razisko-
vali tudi J. R. Saffran, Aslin in E. L. Newport (1996) ter prišli do zaključka, da že
8-mesečni otroci razlikujejo med besedami na osnovi verjetnosti povezova-
nja med zlogi.
Številne raziskave so pokazale, da prične otrok razlikovati med jeziki zelo
zgodaj (Karmiloff in Karmiloff-Smith 2001; Kuhl 2004; Werker 1989). Že nekaj
dni stari novorojenčki dajejo pri poslušanju prednost maternemu jeziku pred
drugimi, čeprav med obema še ne ločijo (Karmiloff in Karmiloff-Smith 2001).
Poleg tega lahko ločujejo druge jezike, ki pa morajo biti med seboj dovolj
različni, npr. ločujejo lahko med francoščino in ruščino ali med angleščino na
eni strani in italijanščino in španščino na drugi (Mehler and Christophe 1994).
Novorojenčki so še posebej dovzetni za ritmične lastnosti jezika, saj lahko na
podlagi tega npr. francoski otroci razlikujejo med angleščino in japonščino, ki
imata različne ritmične lastnosti, ne pa tudi med angleščino in nizozemščino,
ki sta v tem pogledu sorodni (Nazzi, Bertoncini in Mehler 1998).
Hipoteza kritičnega obdobja
Hipoteza o kritičnem obdobju je povezana z eno od najvznemirljivejših dilem
na področju tujejezikovnega pouka, in sicer z vprašanjem, ali obstaja kritično
obdobje za učenje tujega jezika oz., z drugimi besedami, ali je zgodnejše uče-
nje tujega jezika boljše in učinkovitejše. Gre za vprašanje, ki odraža globalni
trend, po katerem se poučevanje tujega jezika pomika vedno nižje po staro-
stni lestvici. Velja namreč splošno prepričanje (Brewster, Ellis in Girard 2002),
da bomo določen tuj jezik bolje usvojili, če se ga začnemo učiti v zgodnjem
obdobju, kar velja zlasti za usvajanje naravne izgovorjave in naglasa.
Med raziskavami, ki so poskušale dokazati povezavo med zmožnostjo lo-
čevanja glasov v zgodnjem obdobju in uspešnostjo usvajanja tujega jezika, je
smiselno omeniti študijo (Kuhl idr. 2005), s katero so ugotovili, da je manjša
zmožnost ločevanja glasov tujega jezika povezana z učenjem glasovnih la-
stnosti prvega jezika. To se je pokazalo v raziskavi, v kateri so testirali jezi-
kovne zmožnosti otrok v različnih obdobjih, najprej pri 7. mesecu, nato pri
14., 18., 24. in 30. mesecu, pri čemer so uporabili standardizirani test percep-
cije govora na osnovi enostavnih minimalnih parov besed z različnimi sa-
moglasniškimi glasovi (npr. v angleščini tea in two) in pogojevanja (premik
glave). Na ta način so dokazovali, da zmožnost ločevanja glasov v zgodnjem
obdobju lahko vpliva na njihovo poznejšo sposobnost usvajanja besed, mor-
fologije in skladnje. Pomembno je tudi, da so raziskovalci ločevali med obču-
tljivim in kritičnim obdobjem, pri čemer je za občutljivo obdobje značilno, da
281
