Page 279 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 279
Kako otroci prvega starostnega obdobja zaznavajo različne jezike?
in zadovoljevanje želja in potreb, šele nato pričnejo komunicirati z verbal-
nimi signali, s katerimi so zmožni izraziti različne funkcije v različnih socialnih
kontekstih (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja 2006). Za normalno reali-
zacijo govora je potrebno ustrezno tvoriti posamezne glasove (artikulacija),
upoštevati pravila pri besednem redu in stavčni strukturi (skladnja) ter z iz-
govorjenimi besedami povezati namen (pragmatika) (Wilken 2012). Otroci
pri treh letih že poznajo osnovne strategije obvladovanja besedne in ne-
besedne komunikacije, s katerimi postavljajo vprašanja, nanje odgovarjajo,
izražajo mnenja, želje ipd. (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja 2006).
L. Marjanovič Umek, S. Kranjc in U. Fekonja (2006) na osnovi domačih in
tujih raziskav povzemajo značilnosti govornega razvoja, obenem pa opozar-
jajo, da razvoja otrokovega govora ni mogoče enoznačno umestiti znotraj
posameznih mejnikov, saj so med otroci lahko velike individualne razlike.
Komunikacijo pa poleg jezika označujejo tudi drugi načini vedenja in izra-
zne oblike, s katerimi drugim osebam nekaj sporočamo. Že majhni otroci z
jokom in drugo vokalizacijo, s telesno držo, z očesnim stikom, s prijemanjem
in kazanjem itd. jasno izražajo svoje potrebe in zanimanje za okolico. Na ta
način se čedalje bolje sporazumevajo z osebami, ki so jim pomembne. Vseka-
kor pa so takšne komunikacijske oblike razumljive le v povezavi s kontekstom
in potrebujejo interpretacijo odnosnih oseb, saj te njihova individualna iz-
razna znamenja razumejo relativno dobro, za druge ljudi pa niso razumljiva
(Wilken 2012).
Zgodnje zaznavanje in razlikovanje jezikov
Med izsledki raziskav, ki so preučevale otrokove prirojene zmožnosti za fono-
loško učenje, je smiselno omeniti zlasti t. i. kategorialno zaznavanje (ang. ca-
tegorical perception) glasov, pri katerem gre za dobro zmožnost razlikovanja
glasov iz različne fonemske kategorije, in slabšo zmožnost razlikovanja gla-
sov, ki pripadajo isti fonemski kategoriji (Liebenthal idr. 2003). Pri tem je pred-
vsem pomembno to, da so otroci že od rojstva zmožni razlikovati tudi sub-
tilne razlike med akustično podobo glasov, in sicer zlasti med tistimi glasovi,
ki so pomembni za jezikovni razvoj (Kuhl 2004). Nekatere raziskave na tem
področju (Kuhl 2004) preučujejo prepoznavanje akustične podobe samogla-
snikov in ugotavljajo, da so otroci že zelo zgodaj dovzetni za relativne dis-
tribucijske frekvence glasovnih segmentov določenega jezika ter da se odzi-
vajo s povezovanjem samoglasniških glasov. Strokovnjaki na tem področju
poročajo še, da prihaja v obdobju med 6. in 12. mesecem do pomembnih
sprememb, saj začenjajo otroci v tem obdobju pri zaznavanju glasov dajati
prednost prvemu oziroma maternemu jeziku, kar predstavlja enega ključnih
279
in zadovoljevanje želja in potreb, šele nato pričnejo komunicirati z verbal-
nimi signali, s katerimi so zmožni izraziti različne funkcije v različnih socialnih
kontekstih (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja 2006). Za normalno reali-
zacijo govora je potrebno ustrezno tvoriti posamezne glasove (artikulacija),
upoštevati pravila pri besednem redu in stavčni strukturi (skladnja) ter z iz-
govorjenimi besedami povezati namen (pragmatika) (Wilken 2012). Otroci
pri treh letih že poznajo osnovne strategije obvladovanja besedne in ne-
besedne komunikacije, s katerimi postavljajo vprašanja, nanje odgovarjajo,
izražajo mnenja, želje ipd. (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja 2006).
L. Marjanovič Umek, S. Kranjc in U. Fekonja (2006) na osnovi domačih in
tujih raziskav povzemajo značilnosti govornega razvoja, obenem pa opozar-
jajo, da razvoja otrokovega govora ni mogoče enoznačno umestiti znotraj
posameznih mejnikov, saj so med otroci lahko velike individualne razlike.
Komunikacijo pa poleg jezika označujejo tudi drugi načini vedenja in izra-
zne oblike, s katerimi drugim osebam nekaj sporočamo. Že majhni otroci z
jokom in drugo vokalizacijo, s telesno držo, z očesnim stikom, s prijemanjem
in kazanjem itd. jasno izražajo svoje potrebe in zanimanje za okolico. Na ta
način se čedalje bolje sporazumevajo z osebami, ki so jim pomembne. Vseka-
kor pa so takšne komunikacijske oblike razumljive le v povezavi s kontekstom
in potrebujejo interpretacijo odnosnih oseb, saj te njihova individualna iz-
razna znamenja razumejo relativno dobro, za druge ljudi pa niso razumljiva
(Wilken 2012).
Zgodnje zaznavanje in razlikovanje jezikov
Med izsledki raziskav, ki so preučevale otrokove prirojene zmožnosti za fono-
loško učenje, je smiselno omeniti zlasti t. i. kategorialno zaznavanje (ang. ca-
tegorical perception) glasov, pri katerem gre za dobro zmožnost razlikovanja
glasov iz različne fonemske kategorije, in slabšo zmožnost razlikovanja gla-
sov, ki pripadajo isti fonemski kategoriji (Liebenthal idr. 2003). Pri tem je pred-
vsem pomembno to, da so otroci že od rojstva zmožni razlikovati tudi sub-
tilne razlike med akustično podobo glasov, in sicer zlasti med tistimi glasovi,
ki so pomembni za jezikovni razvoj (Kuhl 2004). Nekatere raziskave na tem
področju (Kuhl 2004) preučujejo prepoznavanje akustične podobe samogla-
snikov in ugotavljajo, da so otroci že zelo zgodaj dovzetni za relativne dis-
tribucijske frekvence glasovnih segmentov določenega jezika ter da se odzi-
vajo s povezovanjem samoglasniških glasov. Strokovnjaki na tem področju
poročajo še, da prihaja v obdobju med 6. in 12. mesecem do pomembnih
sprememb, saj začenjajo otroci v tem obdobju pri zaznavanju glasov dajati
prednost prvemu oziroma maternemu jeziku, kar predstavlja enega ključnih
279
