Page 278 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 278
ta Sila in Silva Bratož
dveh jezikov (Yelland, Pollard in Mercuri 1993; Bruck in Genesee 1995; Chen
idr. 2004). Dvojezični otroci manipulirajo z jezikovnimi informacijami iz obeh
jezikov in tako razvijajo sposobnost metajezikovnega zavedanja ter zave-
stnega razmišljanja o jeziku. Posledica tega so razvitejše sposobnosti jezikov-
nega zavedanja v obeh jezikih (Chow, McBride Chang in Burgess 2005). Za-
radi izpostavljenosti dvema jezikoma so dvojezični otroci v primerjavi z eno-
jezičnimi sposobni dalj časa zaznavati fonetične razlike med maternim in tu-
jim jezikom (Petitto, Berens in Kovelman 2012). To sposobnost zaznavanja pa
ohranijo tudi v odrasli dobi, saj odrasli dvojezični govorci bolje prepoznavajo
nove jezike v primerjavi z enojezičnimi (Marks, Bond in Stockmal 2003).
Ravno tako na posameznikovo zaznavanje tujih jezikov tako v otroški kot
odrasli dobi vplivajo večjezične izkušnje, kar so potrdile številne raziskave
(Marks, Bond in Stockmal 2003; Petitto, Berens in Kovelman 2012). Kljub temu
pa dejavniki, ki vplivajo na sposobnost razlikovanja med jeziki pri otrocih,
še niso dobro raziskani. Prav tako ni znano, ali lahko že kratkoročne izkušnje
izboljšajo zaznavanje tujih jezikov pri otrocih, kot je to značilno za odrasle
(Potter in Saffran 2015).
Razvoj govora
Razvojno obdobje otroka od prvega do tretjega leta otrokove starosti je naj-
občutljivejše za razvoj govora oziroma simbolnih sistemov, ki vplivajo tako na
količinske kot kakovostne spremembe na spoznavnem področju: npr. na od-
mik mišljenja od zaznavne opore na raven predstavnosti, večjo fleksibilnost
in tekočnost mišljenja, tematsko in taksonomsko oblikovanje pojmov ter so-
cialno komunikacijo. Hiter razvoj govora v tem obdobju je povezan z zgo-
dnjim razvojem možganov (Peklaj in Marjanovič Umek 2009). Z ustreznimi
spodbudami iz okolja lahko v prvih letih življenja optimalno izkoristimo otro-
kov umski potencial. Pestriejši in številnejši kot so dražljaji, kompleksnejše
strukture se tvorijo. Do drugega leta se število teh povezav oz. sinaps poveča
in okrepi, manj uporabljene oz. nerabljene povezave pa slabijo oz. krnijo.
Strokovnjaki zato svetujejo, naj pri otroku začnemo čim bolj zgodaj spod-
bujati različne povezave (Lipavec Oštir in Jazbec 2010). Pozneje je z okoljem
povezane primanjkljaje na področju govora zelo težko nadoknaditi (Marja-
novič Umek 2001).
Razvijanje govora zahteva mnogostranske izhodiščne pogoje, posebne
motorične spretnosti (temeljni predpogoj za govorni razvoj) in kognitivne
sposobnosti (da lahko govori in tvori stavke) (Wilken 2012). Otroci se z ne-
verbalnimi signali najprej odzivajo na neugodje oz. zadovoljstvo, nato ne-
verbalne signale pričnejo uporabljati za vzpostavljanje stika z drugo osebo
278
dveh jezikov (Yelland, Pollard in Mercuri 1993; Bruck in Genesee 1995; Chen
idr. 2004). Dvojezični otroci manipulirajo z jezikovnimi informacijami iz obeh
jezikov in tako razvijajo sposobnost metajezikovnega zavedanja ter zave-
stnega razmišljanja o jeziku. Posledica tega so razvitejše sposobnosti jezikov-
nega zavedanja v obeh jezikih (Chow, McBride Chang in Burgess 2005). Za-
radi izpostavljenosti dvema jezikoma so dvojezični otroci v primerjavi z eno-
jezičnimi sposobni dalj časa zaznavati fonetične razlike med maternim in tu-
jim jezikom (Petitto, Berens in Kovelman 2012). To sposobnost zaznavanja pa
ohranijo tudi v odrasli dobi, saj odrasli dvojezični govorci bolje prepoznavajo
nove jezike v primerjavi z enojezičnimi (Marks, Bond in Stockmal 2003).
Ravno tako na posameznikovo zaznavanje tujih jezikov tako v otroški kot
odrasli dobi vplivajo večjezične izkušnje, kar so potrdile številne raziskave
(Marks, Bond in Stockmal 2003; Petitto, Berens in Kovelman 2012). Kljub temu
pa dejavniki, ki vplivajo na sposobnost razlikovanja med jeziki pri otrocih,
še niso dobro raziskani. Prav tako ni znano, ali lahko že kratkoročne izkušnje
izboljšajo zaznavanje tujih jezikov pri otrocih, kot je to značilno za odrasle
(Potter in Saffran 2015).
Razvoj govora
Razvojno obdobje otroka od prvega do tretjega leta otrokove starosti je naj-
občutljivejše za razvoj govora oziroma simbolnih sistemov, ki vplivajo tako na
količinske kot kakovostne spremembe na spoznavnem področju: npr. na od-
mik mišljenja od zaznavne opore na raven predstavnosti, večjo fleksibilnost
in tekočnost mišljenja, tematsko in taksonomsko oblikovanje pojmov ter so-
cialno komunikacijo. Hiter razvoj govora v tem obdobju je povezan z zgo-
dnjim razvojem možganov (Peklaj in Marjanovič Umek 2009). Z ustreznimi
spodbudami iz okolja lahko v prvih letih življenja optimalno izkoristimo otro-
kov umski potencial. Pestriejši in številnejši kot so dražljaji, kompleksnejše
strukture se tvorijo. Do drugega leta se število teh povezav oz. sinaps poveča
in okrepi, manj uporabljene oz. nerabljene povezave pa slabijo oz. krnijo.
Strokovnjaki zato svetujejo, naj pri otroku začnemo čim bolj zgodaj spod-
bujati različne povezave (Lipavec Oštir in Jazbec 2010). Pozneje je z okoljem
povezane primanjkljaje na področju govora zelo težko nadoknaditi (Marja-
novič Umek 2001).
Razvijanje govora zahteva mnogostranske izhodiščne pogoje, posebne
motorične spretnosti (temeljni predpogoj za govorni razvoj) in kognitivne
sposobnosti (da lahko govori in tvori stavke) (Wilken 2012). Otroci se z ne-
verbalnimi signali najprej odzivajo na neugodje oz. zadovoljstvo, nato ne-
verbalne signale pričnejo uporabljati za vzpostavljanje stika z drugo osebo
278
