Page 283 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 283
Kako otroci prvega starostnega obdobja zaznavajo različne jezike?
Pomen socialne interakcije za razvoj jezika
Kot poudarjajo nekatere teorije učenja (npr. Vigotskijeva in Brunerjeva), ima
socialna interakcija ključno vlogo pri učenju in razvoju jezika. Bruner (1983,
str. 39) npr. poudarja, da »če obstaja mehanizem za usvajanje jezika, potem
do njega ne pridemo z izpostavljenostjo ’plohi’ govorjenega jezika, temveč
predvsem skozi interakcijo, oblikovano s pomočjo podpornega sistema, ki ga
pri jezikovnemu usvajanju nudi odrasla oseba.«
P. K. Kuhl, Tsao in H.-M. Liu (2003) ugotavljajo, da so dojenčki, ki so bili
izpostavljeni tujemu jeziku v socialnem okolju, bistveno bolje in trajnejše
usvojili določene glasove jezika kot dojenčki, ki so bili tujemu jeziku izpo-
stavljeni samo slušno in vizualno (npr. preko televizijskega sprejemnika). Ob
tem se P. K. Kuhl (2007) sprašuje, na kakšen način socialna interakcija vpliva
na učenje jezika. Ponujata se dva možna odgovora, in sicer najprej delovanje
mehanizma pozornosti in spodbud, ki vključuje otrokovo motivacijo. Pozor-
nost in spodbude vplivajo na učenje na različnih področjih, zato se lahko do-
mneva, da bo njihov vpliv na učenje zaznan tudi pri izpostavljenosti novemu
jeziku. Drugi razlog gre iskati v pomenu specifičnih informacij v naravnem
okolju, ki lahko poleg glasovnega vnosa vključuje številne druge elemente,
kot so predmeti, namera in pogled sogovornika ipd. Socialni signali pospe-
šujejo učenje, saj omogočajo z informacijami bogato referenčno okolje (Kuhl
2007). Tomasello (1999, str. 213) poudarja, da kognitivnih procesov seveda ne
ustvarja jezik sam; ti se oblikujejo, ko so otroci v intersubjektivni interakciji z
drugimi osebami, od katerih prevzamejo komunikacijske norme – ta socialni
proces ustvarja novo obliko kognitivne reprezentacije, ki je pri drugih žival-
skih vrstah ne najdemo.
Učinkovitejše učenje v socialni interakciji pa omogoča tudi čustveni ele-
ment. Znano je namreč, da čustva občutno vplivajo na procese mišljenja, kot
so zaznavanje, učenje, spomin, sklepanje, reševanje problemov, predvsem
pa na pozornost. Čustva imajo tudi pomembno vlogo pri usmerjanju naše
pozornosti, dejanj in vedenja (Tyng idr. 2017). Posledično pa sta zaradi usmer-
jene pozornosti boljša tudi učenje in spomin. Slednji je odvisen od konteksta.
Dejavnosti, kot so simulacije, igre vlog, sodelovalni projekti, nudijo pomem-
ben kontekstualni okvir, ki pomaga pri priklicu informacij iz spomina v po-
dobnih situacijah v resničnem življenju.
Dosedanje raziskave (Floccia idr. 2009; Potter in Saffran 2015; Stockmal, Mu-
ljani in Bond 1994; Wagner, Clopper in Pate 2014), ki so bile usmerjene zlasti
v sposobnost razlikovanja med narečnimi jezikovnimi posebnostmi in različ-
nimi jeziki, so bile izvedene na populaciji otrok, starih od 4 do 7 let. Ugotovile
283
Pomen socialne interakcije za razvoj jezika
Kot poudarjajo nekatere teorije učenja (npr. Vigotskijeva in Brunerjeva), ima
socialna interakcija ključno vlogo pri učenju in razvoju jezika. Bruner (1983,
str. 39) npr. poudarja, da »če obstaja mehanizem za usvajanje jezika, potem
do njega ne pridemo z izpostavljenostjo ’plohi’ govorjenega jezika, temveč
predvsem skozi interakcijo, oblikovano s pomočjo podpornega sistema, ki ga
pri jezikovnemu usvajanju nudi odrasla oseba.«
P. K. Kuhl, Tsao in H.-M. Liu (2003) ugotavljajo, da so dojenčki, ki so bili
izpostavljeni tujemu jeziku v socialnem okolju, bistveno bolje in trajnejše
usvojili določene glasove jezika kot dojenčki, ki so bili tujemu jeziku izpo-
stavljeni samo slušno in vizualno (npr. preko televizijskega sprejemnika). Ob
tem se P. K. Kuhl (2007) sprašuje, na kakšen način socialna interakcija vpliva
na učenje jezika. Ponujata se dva možna odgovora, in sicer najprej delovanje
mehanizma pozornosti in spodbud, ki vključuje otrokovo motivacijo. Pozor-
nost in spodbude vplivajo na učenje na različnih področjih, zato se lahko do-
mneva, da bo njihov vpliv na učenje zaznan tudi pri izpostavljenosti novemu
jeziku. Drugi razlog gre iskati v pomenu specifičnih informacij v naravnem
okolju, ki lahko poleg glasovnega vnosa vključuje številne druge elemente,
kot so predmeti, namera in pogled sogovornika ipd. Socialni signali pospe-
šujejo učenje, saj omogočajo z informacijami bogato referenčno okolje (Kuhl
2007). Tomasello (1999, str. 213) poudarja, da kognitivnih procesov seveda ne
ustvarja jezik sam; ti se oblikujejo, ko so otroci v intersubjektivni interakciji z
drugimi osebami, od katerih prevzamejo komunikacijske norme – ta socialni
proces ustvarja novo obliko kognitivne reprezentacije, ki je pri drugih žival-
skih vrstah ne najdemo.
Učinkovitejše učenje v socialni interakciji pa omogoča tudi čustveni ele-
ment. Znano je namreč, da čustva občutno vplivajo na procese mišljenja, kot
so zaznavanje, učenje, spomin, sklepanje, reševanje problemov, predvsem
pa na pozornost. Čustva imajo tudi pomembno vlogo pri usmerjanju naše
pozornosti, dejanj in vedenja (Tyng idr. 2017). Posledično pa sta zaradi usmer-
jene pozornosti boljša tudi učenje in spomin. Slednji je odvisen od konteksta.
Dejavnosti, kot so simulacije, igre vlog, sodelovalni projekti, nudijo pomem-
ben kontekstualni okvir, ki pomaga pri priklicu informacij iz spomina v po-
dobnih situacijah v resničnem življenju.
Dosedanje raziskave (Floccia idr. 2009; Potter in Saffran 2015; Stockmal, Mu-
ljani in Bond 1994; Wagner, Clopper in Pate 2014), ki so bile usmerjene zlasti
v sposobnost razlikovanja med narečnimi jezikovnimi posebnostmi in različ-
nimi jeziki, so bile izvedene na populaciji otrok, starih od 4 do 7 let. Ugotovile
283
