Page 285 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 285
Kako otroci prvega starostnega obdobja zaznavajo različne jezike?
Pripomočki
Zbiranje podatkov je potekalo na osnovi opazovalnega lista, ki so ga izpol-
nile vzgojiteljice (3) sodelujočih otrok, in na osnovi polstrukturiranega inter-
vjuja s posameznimi otroki po zadnji ponovitvi dogodka v obeh jezikih. Na
opazovalnem listu so vzgojiteljice beležile verbalni in neverbalni odziv otrok.
Verbalni odziv je zajemal izjave in vprašanja otrok o dogodku po končani si-
mulaciji. Neverbalni odziv je zajemal vedenje in čustveni element komuni-
ciranja otrok med in po dogodku. V intervjuju so vzgojiteljice posameznega
otroka vprašale, kako sta govorili raziskovalki (pri tem sta si pomagali tudi s
fotografijami raziskovalk), ali sta govorili isti jezik, kot ga govorijo otroci in
vzgojiteljice v vrtcu, ali sta govorili slovensko, angleško ali italijansko, ali so
ju razumeli ter kaj sta raziskovalki hoteli. Odgovore smo analizirali po posa-
meznih vprašanjih glede na starostne skupine otrok in pridobljene rezultate
interpretirali v skladu z ugotovitvami raziskav, predstavljenih v teoretičnem
delu.
Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega
raziskovanja, predvsem kvalitativni pristop. Raziskava je sestavljena iz dveh
delov. V prvem delu smo oblikovali dejavnost (iskanje medvedka) s štirimi
ponovitvami, namen katere je bil izbrane otroke za kratek čas izpostaviti tu-
jemu/drugemu jeziku. Odločili smo se za dva jezika, in sicer angleščino (ki je
v izbranem okolju prvi tuji jezik) in italijanščino (ki v izbranem dvojezičnem
okolju predstavlja drugi jezik oz. jezik okolja). Dejavnost smo nato izvedli v
treh skupinah predšolskih otrok v prvem starostnem obdobju (z 2–3-letniki).
Dejavnost sta izvedli dve odrasli osebi (raziskovalki), ki sta po načelu »ena
oseba en jezik«¹ vedno govorili samo v angleščini ali samo v italijanščini. De-
javnost, ki sta jo štirikrat ponovili² v dopoldanskem času (po zajtrku v angle-
ščini in pred kosilom v italijanščini), je trajala približno 3 minute. Pred izvedbo
dejavnosti sta se raziskovalki z vzgojiteljicami dogovorili, da o izvedeni dejav-
nosti in uporabljenih jezikih otrokom nič ne razlagajo, saj bi to lahko vplivalo
na njihove odgovore. V dogovoru z vzgojiteljicami je raziskovalka (ena je go-
vorila angleški jezik, druga pa italijanskega) vstopila v igralnico, kjer so bili
otroci načrtno zbrani pri mizah in v izbranem jeziku pričela iskati medvedka
¹ Metoda vezave jezika na osebo (tudi na prostor, čas itd.) je tem priporočljivejša čim nižja je
starostna stopnja razvoja otroka (Nećak Lük 1999). V našem primeru je ena vzgojiteljica govorila
angleško, druga pa italijansko.
² Z dosledno večkratno ponovitvijo dejavnosti smo želeli ustvariti predvidljiv dogodek, ki malč-
kom omogoča, da se bolje učijo, kar velja tudi za učenje novih besed (Benitez in Saffran 2018).
285
Pripomočki
Zbiranje podatkov je potekalo na osnovi opazovalnega lista, ki so ga izpol-
nile vzgojiteljice (3) sodelujočih otrok, in na osnovi polstrukturiranega inter-
vjuja s posameznimi otroki po zadnji ponovitvi dogodka v obeh jezikih. Na
opazovalnem listu so vzgojiteljice beležile verbalni in neverbalni odziv otrok.
Verbalni odziv je zajemal izjave in vprašanja otrok o dogodku po končani si-
mulaciji. Neverbalni odziv je zajemal vedenje in čustveni element komuni-
ciranja otrok med in po dogodku. V intervjuju so vzgojiteljice posameznega
otroka vprašale, kako sta govorili raziskovalki (pri tem sta si pomagali tudi s
fotografijami raziskovalk), ali sta govorili isti jezik, kot ga govorijo otroci in
vzgojiteljice v vrtcu, ali sta govorili slovensko, angleško ali italijansko, ali so
ju razumeli ter kaj sta raziskovalki hoteli. Odgovore smo analizirali po posa-
meznih vprašanjih glede na starostne skupine otrok in pridobljene rezultate
interpretirali v skladu z ugotovitvami raziskav, predstavljenih v teoretičnem
delu.
Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega
raziskovanja, predvsem kvalitativni pristop. Raziskava je sestavljena iz dveh
delov. V prvem delu smo oblikovali dejavnost (iskanje medvedka) s štirimi
ponovitvami, namen katere je bil izbrane otroke za kratek čas izpostaviti tu-
jemu/drugemu jeziku. Odločili smo se za dva jezika, in sicer angleščino (ki je
v izbranem okolju prvi tuji jezik) in italijanščino (ki v izbranem dvojezičnem
okolju predstavlja drugi jezik oz. jezik okolja). Dejavnost smo nato izvedli v
treh skupinah predšolskih otrok v prvem starostnem obdobju (z 2–3-letniki).
Dejavnost sta izvedli dve odrasli osebi (raziskovalki), ki sta po načelu »ena
oseba en jezik«¹ vedno govorili samo v angleščini ali samo v italijanščini. De-
javnost, ki sta jo štirikrat ponovili² v dopoldanskem času (po zajtrku v angle-
ščini in pred kosilom v italijanščini), je trajala približno 3 minute. Pred izvedbo
dejavnosti sta se raziskovalki z vzgojiteljicami dogovorili, da o izvedeni dejav-
nosti in uporabljenih jezikih otrokom nič ne razlagajo, saj bi to lahko vplivalo
na njihove odgovore. V dogovoru z vzgojiteljicami je raziskovalka (ena je go-
vorila angleški jezik, druga pa italijanskega) vstopila v igralnico, kjer so bili
otroci načrtno zbrani pri mizah in v izbranem jeziku pričela iskati medvedka
¹ Metoda vezave jezika na osebo (tudi na prostor, čas itd.) je tem priporočljivejša čim nižja je
starostna stopnja razvoja otroka (Nećak Lük 1999). V našem primeru je ena vzgojiteljica govorila
angleško, druga pa italijansko.
² Z dosledno večkratno ponovitvijo dejavnosti smo želeli ustvariti predvidljiv dogodek, ki malč-
kom omogoča, da se bolje učijo, kar velja tudi za učenje novih besed (Benitez in Saffran 2018).
285
