Page 285 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 285
Kako otroci prvega starostnega obdobja zaznavajo različne jezike?

Pripomočki
Zbiranje podatkov je potekalo na osnovi opazovalnega lista, ki so ga izpol-
nile vzgojiteljice (3) sodelujočih otrok, in na osnovi polstrukturiranega inter-
vjuja s posameznimi otroki po zadnji ponovitvi dogodka v obeh jezikih. Na
opazovalnem listu so vzgojiteljice beležile verbalni in neverbalni odziv otrok.
Verbalni odziv je zajemal izjave in vprašanja otrok o dogodku po končani si-
mulaciji. Neverbalni odziv je zajemal vedenje in čustveni element komuni-
ciranja otrok med in po dogodku. V intervjuju so vzgojiteljice posameznega
otroka vprašale, kako sta govorili raziskovalki (pri tem sta si pomagali tudi s
fotografijami raziskovalk), ali sta govorili isti jezik, kot ga govorijo otroci in
vzgojiteljice v vrtcu, ali sta govorili slovensko, angleško ali italijansko, ali so
ju razumeli ter kaj sta raziskovalki hoteli. Odgovore smo analizirali po posa-
meznih vprašanjih glede na starostne skupine otrok in pridobljene rezultate
interpretirali v skladu z ugotovitvami raziskav, predstavljenih v teoretičnem
delu.

Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega
raziskovanja, predvsem kvalitativni pristop. Raziskava je sestavljena iz dveh
delov. V prvem delu smo oblikovali dejavnost (iskanje medvedka) s štirimi
ponovitvami, namen katere je bil izbrane otroke za kratek čas izpostaviti tu-
jemu/drugemu jeziku. Odločili smo se za dva jezika, in sicer angleščino (ki je
v izbranem okolju prvi tuji jezik) in italijanščino (ki v izbranem dvojezičnem
okolju predstavlja drugi jezik oz. jezik okolja). Dejavnost smo nato izvedli v
treh skupinah predšolskih otrok v prvem starostnem obdobju (z 2–3-letniki).
Dejavnost sta izvedli dve odrasli osebi (raziskovalki), ki sta po načelu »ena
oseba en jezik«¹ vedno govorili samo v angleščini ali samo v italijanščini. De-
javnost, ki sta jo štirikrat ponovili² v dopoldanskem času (po zajtrku v angle-
ščini in pred kosilom v italijanščini), je trajala približno 3 minute. Pred izvedbo
dejavnosti sta se raziskovalki z vzgojiteljicami dogovorili, da o izvedeni dejav-
nosti in uporabljenih jezikih otrokom nič ne razlagajo, saj bi to lahko vplivalo
na njihove odgovore. V dogovoru z vzgojiteljicami je raziskovalka (ena je go-
vorila angleški jezik, druga pa italijanskega) vstopila v igralnico, kjer so bili
otroci načrtno zbrani pri mizah in v izbranem jeziku pričela iskati medvedka

¹ Metoda vezave jezika na osebo (tudi na prostor, čas itd.) je tem priporočljivejša čim nižja je
starostna stopnja razvoja otroka (Nećak Lük 1999). V našem primeru je ena vzgojiteljica govorila
angleško, druga pa italijansko.
² Z dosledno večkratno ponovitvijo dejavnosti smo želeli ustvariti predvidljiv dogodek, ki malč-
kom omogoča, da se bolje učijo, kar velja tudi za učenje novih besed (Benitez in Saffran 2018).

285
   280   281   282   283   284   285   286   287   288   289   290