Page 371 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 371
Stališča do pomena uspavanke v zgodnjem otroštvu nekoč in danes
– ljudska pesem nima inštrumentalne spremljave in je navadno večgla-
sna, enoglasne pesmi niso solistične, pojejo se v skupini.
Med ljudske pesmi življenjskega kroga uvrščamo tudi otroške ljudske pe-
smi. To so tiste pesmi, ki so jih ustvarili in peli otroci, najpogosteje med igro.
Terseglav v spremni besedi v knjigi Slovenske ljudske pesmi 1 (Terseglav in Ča-
ter 2004, 5) opozarja na posebnosti uvrščanja ljudske pesmi med otroške, ko
ugotavlja, da velik del otroških pesmi, kot jih pojmujemo danes, ne nastane
med otroki, ampak jih ustvarjajo odrasli, ki pesmi tudi prenašajo na otroke.³
Ob nastanku so te pesmi imele drugačno funkcijo in namen.⁴ Te opise naj-
demo v zbirki Štrekljevih slovenskih ljudskih pesmi in v dveh knjigah Nika
Kureta Praznično leto Slovencev.
Večina zbiralcev glasbene kulturne dediščine uspavanko uvršča med otro-
ško ljudsko pesem (Štrekelj 1980; Kumer 1975; Merkú 1976).⁵ Pri tem je zani-
mivo, da folkloristi uspavanko imenujejo zazibalka oziroma zazibavka, ker jo
povezujejo z gibanjem. Ob petju mati zaziba otroka v sen (Stanonik 1999).
Prvi zapisi o zazibalki na Slovenskem segajo v leto 1620.⁶ Zato ni naključje, da
etnomuzikologi uspavanko opredeljujejo kot eno najstarejših oblik otroške
ljudske pesmi (Kumer 1983).
Oblikovne značilnosti uspavanke in njen pomen
Ljudska uspavanka nastaja in se ohranja neodvisno od umetne pesmi. Ravna
se po lastnih zakonitostih. Njene oblikovne značilnosti prepoznavamo po
vsebini, refrenu in melodiji. Zanjo so značilni ponavljajoči se motivi in ti-
pični refren. Besedilo je napisano v verzih. Lahko gre tudi za izštevanko ali
krajši opis dogodka. V starejših uspavankah je pogost motiv angela varuha, ki
otroka varuje in zaziba v spanec. Pogosto nastaja sproti, iz pragmatičnega ra-
zloga, ko želimo otroka uspavati, umiriti, potolažiti ali mu dati občutek spre-
jetosti in varnosti.
³ Primerjaj uvod k pesmarici Slovenske ljudske pesmi (Terseglav in Čater 2004).
⁴ Tak zgovoren primer so ljudske pesmi Marko skače, Čuk se je oženil, Abraham ’ma sedem sinov, ki
so danes vključene v skoraj vsak pevski repertoar v vrtcu. Te pesmi so odrasli peli na svatbah.
⁵ Merhar (1956) uspavanke ločuje od otroških pesmi, kar utemeljuje z dejstvom, da je v uspavan-
kah otrok predmet pesmi, pri otroških ljudskih pesmi pa nosilec izvedbe pesmi.
⁶ Zazibalke so bile omenjene v jezuitski kroniki v Ljubljani. Zapis je bil del opisa božičnih kolednic.
Koledniki so prevzeli gibalni element zibanja iz cerkvenega obreda zibanja Jezusa. Ob zibanju
so otroku peli in z lesenimi palicami, na katerih so bili pritrjeni viseči kovinski obročki ali zvončki,
udarjali ob tla. Enakomeren ritem cingljanja in petja je podpiral enakomerno zibanje otroka
(Kuret 1986).
371
– ljudska pesem nima inštrumentalne spremljave in je navadno večgla-
sna, enoglasne pesmi niso solistične, pojejo se v skupini.
Med ljudske pesmi življenjskega kroga uvrščamo tudi otroške ljudske pe-
smi. To so tiste pesmi, ki so jih ustvarili in peli otroci, najpogosteje med igro.
Terseglav v spremni besedi v knjigi Slovenske ljudske pesmi 1 (Terseglav in Ča-
ter 2004, 5) opozarja na posebnosti uvrščanja ljudske pesmi med otroške, ko
ugotavlja, da velik del otroških pesmi, kot jih pojmujemo danes, ne nastane
med otroki, ampak jih ustvarjajo odrasli, ki pesmi tudi prenašajo na otroke.³
Ob nastanku so te pesmi imele drugačno funkcijo in namen.⁴ Te opise naj-
demo v zbirki Štrekljevih slovenskih ljudskih pesmi in v dveh knjigah Nika
Kureta Praznično leto Slovencev.
Večina zbiralcev glasbene kulturne dediščine uspavanko uvršča med otro-
ško ljudsko pesem (Štrekelj 1980; Kumer 1975; Merkú 1976).⁵ Pri tem je zani-
mivo, da folkloristi uspavanko imenujejo zazibalka oziroma zazibavka, ker jo
povezujejo z gibanjem. Ob petju mati zaziba otroka v sen (Stanonik 1999).
Prvi zapisi o zazibalki na Slovenskem segajo v leto 1620.⁶ Zato ni naključje, da
etnomuzikologi uspavanko opredeljujejo kot eno najstarejših oblik otroške
ljudske pesmi (Kumer 1983).
Oblikovne značilnosti uspavanke in njen pomen
Ljudska uspavanka nastaja in se ohranja neodvisno od umetne pesmi. Ravna
se po lastnih zakonitostih. Njene oblikovne značilnosti prepoznavamo po
vsebini, refrenu in melodiji. Zanjo so značilni ponavljajoči se motivi in ti-
pični refren. Besedilo je napisano v verzih. Lahko gre tudi za izštevanko ali
krajši opis dogodka. V starejših uspavankah je pogost motiv angela varuha, ki
otroka varuje in zaziba v spanec. Pogosto nastaja sproti, iz pragmatičnega ra-
zloga, ko želimo otroka uspavati, umiriti, potolažiti ali mu dati občutek spre-
jetosti in varnosti.
³ Primerjaj uvod k pesmarici Slovenske ljudske pesmi (Terseglav in Čater 2004).
⁴ Tak zgovoren primer so ljudske pesmi Marko skače, Čuk se je oženil, Abraham ’ma sedem sinov, ki
so danes vključene v skoraj vsak pevski repertoar v vrtcu. Te pesmi so odrasli peli na svatbah.
⁵ Merhar (1956) uspavanke ločuje od otroških pesmi, kar utemeljuje z dejstvom, da je v uspavan-
kah otrok predmet pesmi, pri otroških ljudskih pesmi pa nosilec izvedbe pesmi.
⁶ Zazibalke so bile omenjene v jezuitski kroniki v Ljubljani. Zapis je bil del opisa božičnih kolednic.
Koledniki so prevzeli gibalni element zibanja iz cerkvenega obreda zibanja Jezusa. Ob zibanju
so otroku peli in z lesenimi palicami, na katerih so bili pritrjeni viseči kovinski obročki ali zvončki,
udarjali ob tla. Enakomeren ritem cingljanja in petja je podpiral enakomerno zibanje otroka
(Kuret 1986).
371
