Page 39 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 39
Nekateri vidiki raziskovanja zgodnjega učenja in poučevanja
otroci nadaljujejo zgodbo, ki jo na različne načine prične odrasli, z uporabo
nekih izhodišč (zelo pogosta je prav lutka). Preko izhodišča se otroka sooči s
čustveno evokativnim pričetkom zgodbe, ki jo nato otrok nadaljuje, razvije
in ponudi rešitev. Preko pripovedovanja in iskanja rešitev tako raziskovalec
odkrije odnose, čustva otrok. Hkrati pa zaključevanje zgodbe od otroka zah-
teva, da čustva organizira v koherentno zgodbo, da jih regulira in gradi na
prezentaciji notranjega sveta, svojih edinstvenih izkušenj pa tudi kulturnega
ter etničnega ozadja. Raziskovalec mora znati zelo dobro usmerjati otroke oz.
jim pomagati pri razvijanju pripovedovanja in se čim bolj oddaljiti od sistema
vprašanj in odgovorov. A. Greig in Y. Taylor (1999) dopolnjevanje zgodb ome-
njata predvsem kot način ocenjevanja kakovosti navezanosti predšolskega
otroka na starše.
Fotografija, risba, pripovedovanje zgodb ter igra dopolnjevanja zgodb so-
dijo med t. i. ustvarjalne tehnike, torej takšne, pri katerih od otrok pričaku-
jemo, da ustvarijo fotografijo, risbo ali zgodbo. Na ta način otrokom omogo-
čajo na eni strani sodelovanje na način, ki se bolj prilega njihovemu svetu
(v primerjavi z običajnim procesom intervjuja) ter njihovemu načinu izraža-
nja (koncept stotih jezikov), obenem pa jim omogoča, da so v raziskovanje
tudi aktivno vključeni, torej niso »le« predmet raziskave, pač pa slednjo tudi
soustvarjajo.
Zaključek
V prispevku smo se usmerili v nekaj vidikov raziskovanja področja zgodnjega
učenja in poučevanja, pri čemer smo se dotaknili vprašanja etičnosti pri raz-
iskovanju tega občutljivega obdobja, predstavili smo možnosti različnih pri-
stopov k raziskovanju, različnih vrst raziskav ter različnih, tako tradicionalnih
kot nekaterih novejših, tehnik zbiranja podatkov. Na osnovi zapisanega ugo-
tavljamo predvsem dvoje:
– Pri raziskovanju zgodnjega učenja in poučevanja je potrebno zaradi
ranljivosti otrok in zaradi skrbi za njihovo dobrobit dosledno upošte-
vati etična načela pri raziskovanju; paziti je potrebno, da raziskava ne
bi na kakršenkoli način škodila otroku. Starše otrok, ki jih povabimo v
raziskavo, je potrebno natančno in jasno seznaniti s cilji in z načinom
vključevanja otrok ter njihovo vlogo v raziskavi. Pri tem naj starši, če je
le mogoče (glede na starost), upoštevajo voljo otrok, raziskovalec pa
naj bo ves čas pozoren na morebitne znake, ki nakazujejo, da otrok ne
želi (več) sodelovati v raziskavi.
– V raziskovanju zgodnjega učenja in poučevanja poznamo različne pri-
39
otroci nadaljujejo zgodbo, ki jo na različne načine prične odrasli, z uporabo
nekih izhodišč (zelo pogosta je prav lutka). Preko izhodišča se otroka sooči s
čustveno evokativnim pričetkom zgodbe, ki jo nato otrok nadaljuje, razvije
in ponudi rešitev. Preko pripovedovanja in iskanja rešitev tako raziskovalec
odkrije odnose, čustva otrok. Hkrati pa zaključevanje zgodbe od otroka zah-
teva, da čustva organizira v koherentno zgodbo, da jih regulira in gradi na
prezentaciji notranjega sveta, svojih edinstvenih izkušenj pa tudi kulturnega
ter etničnega ozadja. Raziskovalec mora znati zelo dobro usmerjati otroke oz.
jim pomagati pri razvijanju pripovedovanja in se čim bolj oddaljiti od sistema
vprašanj in odgovorov. A. Greig in Y. Taylor (1999) dopolnjevanje zgodb ome-
njata predvsem kot način ocenjevanja kakovosti navezanosti predšolskega
otroka na starše.
Fotografija, risba, pripovedovanje zgodb ter igra dopolnjevanja zgodb so-
dijo med t. i. ustvarjalne tehnike, torej takšne, pri katerih od otrok pričaku-
jemo, da ustvarijo fotografijo, risbo ali zgodbo. Na ta način otrokom omogo-
čajo na eni strani sodelovanje na način, ki se bolj prilega njihovemu svetu
(v primerjavi z običajnim procesom intervjuja) ter njihovemu načinu izraža-
nja (koncept stotih jezikov), obenem pa jim omogoča, da so v raziskovanje
tudi aktivno vključeni, torej niso »le« predmet raziskave, pač pa slednjo tudi
soustvarjajo.
Zaključek
V prispevku smo se usmerili v nekaj vidikov raziskovanja področja zgodnjega
učenja in poučevanja, pri čemer smo se dotaknili vprašanja etičnosti pri raz-
iskovanju tega občutljivega obdobja, predstavili smo možnosti različnih pri-
stopov k raziskovanju, različnih vrst raziskav ter različnih, tako tradicionalnih
kot nekaterih novejših, tehnik zbiranja podatkov. Na osnovi zapisanega ugo-
tavljamo predvsem dvoje:
– Pri raziskovanju zgodnjega učenja in poučevanja je potrebno zaradi
ranljivosti otrok in zaradi skrbi za njihovo dobrobit dosledno upošte-
vati etična načela pri raziskovanju; paziti je potrebno, da raziskava ne
bi na kakršenkoli način škodila otroku. Starše otrok, ki jih povabimo v
raziskavo, je potrebno natančno in jasno seznaniti s cilji in z načinom
vključevanja otrok ter njihovo vlogo v raziskavi. Pri tem naj starši, če je
le mogoče (glede na starost), upoštevajo voljo otrok, raziskovalec pa
naj bo ves čas pozoren na morebitne znake, ki nakazujejo, da otrok ne
želi (več) sodelovati v raziskavi.
– V raziskovanju zgodnjega učenja in poučevanja poznamo različne pri-
39
