Page 35 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 35
Nekateri vidiki raziskovanja zgodnjega učenja in poučevanja
– otroci so običajno takšnih diskusij že vajeni iz dejavnosti branja oz. ju-
tranjih krogov.
Poudarjata pa, da morajo raziskovalci, če želijo izpeljati fokusni intervju z
otroki, znati delati s skupinami otrok, predvsem morajo biti pozorni na mo-
rebitne dominantne udeležence.
Pri raziskovanju z otroki se pogosto uporablja tudi narativni ali pripovedni
intervju (Cameron 2015), katerega glavna značilnost je, da se skuša čim bolj
približati vsakdanji komunikaciji med ljudmi. Spraševalec le usmerja spraše-
vanca in mu pusti, da govori in izraža svoje misli ter ga pri tem ne omejuje
(Vogrinc 2008). H. L. Cameron (2015) meni, da je izvajanje takih intervjujev z
otroki zelo prijetna in koristna aktivnost. Otroci namreč lahko raziskovalcem
omogočijo pomembne vpoglede v svoj vsakdanjik in izkušnje. Avtorica pri
tem poudarja, da mora raziskovalec pri intervjuju otrok še toliko bolj upošte-
vati njihove značilnosti kot pri intervjuvanju odraslih, zlasti starost, udobje in
varnost. Pozoren je, da otrok ohranja svoj tempo pogovora, v katerem lahko
izrazi svoja stališča, videnje, tudi če se ta vedno ne navezujejo na cilj raziskave.
Kontrolne liste
Kontrolne liste (tudi »ček liste«) so zelo pogost način zbiranja podatkov za
obdobje zgodnjega otroštva. Uporablja se jih lahko za spremljanje (in spod-
bujanje) otrokovega napredka, hkrati pa se vzgojitelje na ta način spodbuja k
raziskovalnemu pristopu pri načrtovanju dejavnosti (Mukherji in Albon 2010;
Dunst, Trivette in Rabb 2015). Kontrolne liste lahko uporabljajo za zbiranje raz-
ličnih podatkov, kot so npr. podatki o vsakdanjem življenju in delu v predšol-
skih institucijah, napredku otrok, dejavnostih, uresničevanju ciljev, interesu
otrok, sodelovanju s starši.
Vprašalniki
Vprašalnik razumemo kot instrument zbiranja podatkov, ki lahko vključuje
različne tehnike zbiranja podatkov, kot npr. lestvice stališč, ocenjevalne le-
stvice, anketna vprašanja ipd. (Cencič 2009). V splošnem se pri raziskovanju
vzgoje in izobraževanja zelo veliko uporabljajo različni vprašalniki, kar je, ko
gre za anketiranje strokovnih delavcev sprejemljivo, kakor hitro pa začnemo
razmišljati o raziskovanju z otroki, se glede vprašalnikov porajajo mnoge di-
leme oz. omejitve. E. De Leeuw meni (2011, v Bratož 2018), da otroci pred sed-
mim letom kognitivno še niso sposobni sistematično izpolnjevati vprašalni-
kov. Pri sedmih letih pa se pri otrocih zgodijo pomembni premiki v kogni-
tivnem in socialnem razvoju, zato jih raziskovalci lahko že neposredno anke-
35
– otroci so običajno takšnih diskusij že vajeni iz dejavnosti branja oz. ju-
tranjih krogov.
Poudarjata pa, da morajo raziskovalci, če želijo izpeljati fokusni intervju z
otroki, znati delati s skupinami otrok, predvsem morajo biti pozorni na mo-
rebitne dominantne udeležence.
Pri raziskovanju z otroki se pogosto uporablja tudi narativni ali pripovedni
intervju (Cameron 2015), katerega glavna značilnost je, da se skuša čim bolj
približati vsakdanji komunikaciji med ljudmi. Spraševalec le usmerja spraše-
vanca in mu pusti, da govori in izraža svoje misli ter ga pri tem ne omejuje
(Vogrinc 2008). H. L. Cameron (2015) meni, da je izvajanje takih intervjujev z
otroki zelo prijetna in koristna aktivnost. Otroci namreč lahko raziskovalcem
omogočijo pomembne vpoglede v svoj vsakdanjik in izkušnje. Avtorica pri
tem poudarja, da mora raziskovalec pri intervjuju otrok še toliko bolj upošte-
vati njihove značilnosti kot pri intervjuvanju odraslih, zlasti starost, udobje in
varnost. Pozoren je, da otrok ohranja svoj tempo pogovora, v katerem lahko
izrazi svoja stališča, videnje, tudi če se ta vedno ne navezujejo na cilj raziskave.
Kontrolne liste
Kontrolne liste (tudi »ček liste«) so zelo pogost način zbiranja podatkov za
obdobje zgodnjega otroštva. Uporablja se jih lahko za spremljanje (in spod-
bujanje) otrokovega napredka, hkrati pa se vzgojitelje na ta način spodbuja k
raziskovalnemu pristopu pri načrtovanju dejavnosti (Mukherji in Albon 2010;
Dunst, Trivette in Rabb 2015). Kontrolne liste lahko uporabljajo za zbiranje raz-
ličnih podatkov, kot so npr. podatki o vsakdanjem življenju in delu v predšol-
skih institucijah, napredku otrok, dejavnostih, uresničevanju ciljev, interesu
otrok, sodelovanju s starši.
Vprašalniki
Vprašalnik razumemo kot instrument zbiranja podatkov, ki lahko vključuje
različne tehnike zbiranja podatkov, kot npr. lestvice stališč, ocenjevalne le-
stvice, anketna vprašanja ipd. (Cencič 2009). V splošnem se pri raziskovanju
vzgoje in izobraževanja zelo veliko uporabljajo različni vprašalniki, kar je, ko
gre za anketiranje strokovnih delavcev sprejemljivo, kakor hitro pa začnemo
razmišljati o raziskovanju z otroki, se glede vprašalnikov porajajo mnoge di-
leme oz. omejitve. E. De Leeuw meni (2011, v Bratož 2018), da otroci pred sed-
mim letom kognitivno še niso sposobni sistematično izpolnjevati vprašalni-
kov. Pri sedmih letih pa se pri otrocih zgodijo pomembni premiki v kogni-
tivnem in socialnem razvoju, zato jih raziskovalci lahko že neposredno anke-
35
