Page 100 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 100
ja Čotar Konrad in Maja Lebeničnik
Preglednica 2 Struktura vzorca udeležencev študije glede na stopnje profesionalnega
razvoja po Huberman, Grounauer in Marti (1993), Čotar Konrad in
Štemberger (2018) in po slovenskem S-modelu (Javrh 2007)
Hubermanov model S-model f ()
Vstop v poklic, faza preživetja in odkrivanja ( Preživetje in odkrivanje. (,)
do leta delovnih izkušenj). (,)
(,)
Poklicna stabilizacija in utrditev ( do let de- Stabilizacija.
lovnih izkušenj). (,)
–
Poklicna aktivnost, eksperimentiranje ali vno- Poklicna aktiv-
vična ocenitev lastnega dela, negotovost ( nost/eksperimentiranje ali
do let delovnih izkušenj). negotovost/revizija.
Vedrina, distančni odnosi ali konservatizem Kritična odgovornost ali spro-
( do let delovnih izkušenj). ščenost ali nemoč.
Poklicno slovo, ki se kaže kot vedrina in umir- Izpreganje – sproščeno ali za-
jenost ali zagrenjenost ( do let delovnih grenjeno.
izkušenj).
različnimi starostnimi skupinamo, od tega jih je bilo dobra tretjina v prvi (69;
37,7 ) in nekoliko več v drugi starostni skupini 81 (44,3 ), preostali udele-
ženci v vrtcu niso bili zaposleni trenutno (33; 18,0 ), ampak v prejšnjih šol-
skih letih.
Pripomočki
Izgorelost na delovnem mestu. Vprašalnik izgorelosti (Maslach Burnout Inven-
tory – prirejeno po Maslach in Jackson 1981) je sestavljen iz 22 trditev, ki se
nanašajo na izgorelost na delovnem mestu, in vključuje tri dimenzije: ču-
stveno izčrpanost (v nadaljevanju ČI), odtujen odnosa do dela (tj. depersona-
lizacija, v nadaljevanju D) in zmanjšane osebne izpolnjenosti (v nadaljevanju
OI). Udeleženci na vprašalniku s pomočjo 7-stopenjske lestvice pogostosti (0
– nikoli; 1 – nekajkrat na leto; 2 – enkrat na mesec; 3 – nekajkrat na mesec; 4 –
enkrat na teden; 5 – nekajkrat na teden; 6 – vsak dan) označijo, kako pogosto
doživijo ali občutijo posamezne situacije. Glede na različne predhodne štu-
dije (npr. Demerouti idr., 2001;) vprašalnik kaže zadovoljivo zanesljivost in ve-
ljavno faktorsko strukturo vprašalnika, podobno velja za psihometrične zna-
čilnosti slovenske verzije vprašalnika (Depolli Steiner 2011). Koeficienti notra-
nje skladnosti pričujoče študije za čustveno izčrpanost znašajo 0,95, za de-
presonalizacijo 0,84, za podlestvico osebne izpolnjenosti pa 0,92.
Samoučinkovitost na delovnem mestu. V študiji smo uporabili krajšo ver-
zijo Lestvice samoučinkovitosti učiteljev (Teacher’s sense of efficacy scale –
TSES, Tschannen-Moran in Woolfolk-Hoy 2001; slovenska verzija Čotar Konrad
100
Preglednica 2 Struktura vzorca udeležencev študije glede na stopnje profesionalnega
razvoja po Huberman, Grounauer in Marti (1993), Čotar Konrad in
Štemberger (2018) in po slovenskem S-modelu (Javrh 2007)
Hubermanov model S-model f ()
Vstop v poklic, faza preživetja in odkrivanja ( Preživetje in odkrivanje. (,)
do leta delovnih izkušenj). (,)
(,)
Poklicna stabilizacija in utrditev ( do let de- Stabilizacija.
lovnih izkušenj). (,)
–
Poklicna aktivnost, eksperimentiranje ali vno- Poklicna aktiv-
vična ocenitev lastnega dela, negotovost ( nost/eksperimentiranje ali
do let delovnih izkušenj). negotovost/revizija.
Vedrina, distančni odnosi ali konservatizem Kritična odgovornost ali spro-
( do let delovnih izkušenj). ščenost ali nemoč.
Poklicno slovo, ki se kaže kot vedrina in umir- Izpreganje – sproščeno ali za-
jenost ali zagrenjenost ( do let delovnih grenjeno.
izkušenj).
različnimi starostnimi skupinamo, od tega jih je bilo dobra tretjina v prvi (69;
37,7 ) in nekoliko več v drugi starostni skupini 81 (44,3 ), preostali udele-
ženci v vrtcu niso bili zaposleni trenutno (33; 18,0 ), ampak v prejšnjih šol-
skih letih.
Pripomočki
Izgorelost na delovnem mestu. Vprašalnik izgorelosti (Maslach Burnout Inven-
tory – prirejeno po Maslach in Jackson 1981) je sestavljen iz 22 trditev, ki se
nanašajo na izgorelost na delovnem mestu, in vključuje tri dimenzije: ču-
stveno izčrpanost (v nadaljevanju ČI), odtujen odnosa do dela (tj. depersona-
lizacija, v nadaljevanju D) in zmanjšane osebne izpolnjenosti (v nadaljevanju
OI). Udeleženci na vprašalniku s pomočjo 7-stopenjske lestvice pogostosti (0
– nikoli; 1 – nekajkrat na leto; 2 – enkrat na mesec; 3 – nekajkrat na mesec; 4 –
enkrat na teden; 5 – nekajkrat na teden; 6 – vsak dan) označijo, kako pogosto
doživijo ali občutijo posamezne situacije. Glede na različne predhodne štu-
dije (npr. Demerouti idr., 2001;) vprašalnik kaže zadovoljivo zanesljivost in ve-
ljavno faktorsko strukturo vprašalnika, podobno velja za psihometrične zna-
čilnosti slovenske verzije vprašalnika (Depolli Steiner 2011). Koeficienti notra-
nje skladnosti pričujoče študije za čustveno izčrpanost znašajo 0,95, za de-
presonalizacijo 0,84, za podlestvico osebne izpolnjenosti pa 0,92.
Samoučinkovitost na delovnem mestu. V študiji smo uporabili krajšo ver-
zijo Lestvice samoučinkovitosti učiteljev (Teacher’s sense of efficacy scale –
TSES, Tschannen-Moran in Woolfolk-Hoy 2001; slovenska verzija Čotar Konrad
100
