Page 98 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 98
ja Čotar Konrad in Maja Lebeničnik
lovno dobo pedagoških delavcev lahko smiselno utemeljimo tudi skozi mo-
dele profesionalnega razvoja učiteljev² oz. modele poklicne rasti učiteljev, ki
poteka na dveh medsebojno povezanih ravneh: (i) pojmovanja učitelja (tj.
spoznavanje, sprejemanje in ponotranjenje pojmovanj poučevanja in učenja
v procesu izkustveno-konstruktivističnega modela pouka) in (ii) učiteljeva
ravnanja (pridobivanje in izpopolnjevanje poklicnih spretnosti). Učiteljeva
pojmovanja vodijo njegovo akcijo, ki pomeni temeljno izhodišče za refleksijo,
ta pa v povratni zanki nadalje ozavešča pojmovanja in izboljšuje pedagoška
ravnanja (Marentič Požarnik 2000). Učitelj naj bi se s pridobivanjem izkušenj
premikal od manjše k vse večji avtonomnosti, prožnosti in zmožnosti, ob tem
pa iz učitelja začetnika postajal učitelj ekspert. Omenjeni proces so opisovali
mnogi modeli profesionalnega razvoja učiteljev (več v Čotar Konrad in Štem-
berger 2018), vendar se bomo mi za namene pričujoče študije osredotočili
zgolj na Hubermanov model profesionalnega razvoja (Huberman, Grouna-
uer in Marti 1993) in iz tega izhajajočo slovensko verzijo S-modela profesio-
nalnega razvoja učiteljev (preglednica 1) (podrobneje v Javrh 2007).
Glede na rezultate študij o izgorelosti in občutku samoučinkovitosti lahko
sklepamo, da bodo pedagoški delavci prvega obdobja profesionalnega ra-
zvoja v primerjavi s kasnejšimi stopnjami profesionalnega razvoja poročali o
višji stopnji izgorelosti in nižji stopnji samoučinkovitosti.
Namen in cilji raziskave
Glavni namen pričujoče študije je bil preveriti stopnjo izgorelosti med po-
močnicami vzgojiteljic predšolskih otrok glede na delovno dobo in starostno
skupino otrok, s katero delajo. Kot smo že omenili v teoretičnem delu pri-
spevka, ugotavljamo pomanjkanje študij, ki se ukvarjajo z vprašanjem izgo-
relosti in občutka samoučinkovitosti pomočnic na različnih stopnjah profe-
sionalnega razvoja. Čeprav se morebiti zdi, da so obremenitve na delovnem
mestu tako učiteljev kot strokovnih delavk vrtca v nekaterih elementih po-
dobne (interakcija in pričakovanja staršev otrok, sodelavci, soočanje s preve-
likimi skupinami/razredi ipd), so zahteve delovnega mesta strokovnih delavk
v vrtcu zaradi večje razvojne občutljivosti in relativno manjše samostojno-
sti predšolskega otroka gotovo drugačne. Ker posledično ocenjujemo, da na
osnovi študij izgorelosti učiteljev ne moremo neposredno sklepati na izgo-
relost in občutek samočinkovitosti strokovnih delavk v vrtcu, smo v okviru
raziskave želeli ugotoviti stopnjo izgorelosti in samoučinkovitosti pomočnic
² Termin »učitelj« je tukaj uporabljen kot generični pojem, s katerim želimo zaobjeti strokovne
delavce vrtca in pedagoške delavce osnovnih šol.
98
lovno dobo pedagoških delavcev lahko smiselno utemeljimo tudi skozi mo-
dele profesionalnega razvoja učiteljev² oz. modele poklicne rasti učiteljev, ki
poteka na dveh medsebojno povezanih ravneh: (i) pojmovanja učitelja (tj.
spoznavanje, sprejemanje in ponotranjenje pojmovanj poučevanja in učenja
v procesu izkustveno-konstruktivističnega modela pouka) in (ii) učiteljeva
ravnanja (pridobivanje in izpopolnjevanje poklicnih spretnosti). Učiteljeva
pojmovanja vodijo njegovo akcijo, ki pomeni temeljno izhodišče za refleksijo,
ta pa v povratni zanki nadalje ozavešča pojmovanja in izboljšuje pedagoška
ravnanja (Marentič Požarnik 2000). Učitelj naj bi se s pridobivanjem izkušenj
premikal od manjše k vse večji avtonomnosti, prožnosti in zmožnosti, ob tem
pa iz učitelja začetnika postajal učitelj ekspert. Omenjeni proces so opisovali
mnogi modeli profesionalnega razvoja učiteljev (več v Čotar Konrad in Štem-
berger 2018), vendar se bomo mi za namene pričujoče študije osredotočili
zgolj na Hubermanov model profesionalnega razvoja (Huberman, Grouna-
uer in Marti 1993) in iz tega izhajajočo slovensko verzijo S-modela profesio-
nalnega razvoja učiteljev (preglednica 1) (podrobneje v Javrh 2007).
Glede na rezultate študij o izgorelosti in občutku samoučinkovitosti lahko
sklepamo, da bodo pedagoški delavci prvega obdobja profesionalnega ra-
zvoja v primerjavi s kasnejšimi stopnjami profesionalnega razvoja poročali o
višji stopnji izgorelosti in nižji stopnji samoučinkovitosti.
Namen in cilji raziskave
Glavni namen pričujoče študije je bil preveriti stopnjo izgorelosti med po-
močnicami vzgojiteljic predšolskih otrok glede na delovno dobo in starostno
skupino otrok, s katero delajo. Kot smo že omenili v teoretičnem delu pri-
spevka, ugotavljamo pomanjkanje študij, ki se ukvarjajo z vprašanjem izgo-
relosti in občutka samoučinkovitosti pomočnic na različnih stopnjah profe-
sionalnega razvoja. Čeprav se morebiti zdi, da so obremenitve na delovnem
mestu tako učiteljev kot strokovnih delavk vrtca v nekaterih elementih po-
dobne (interakcija in pričakovanja staršev otrok, sodelavci, soočanje s preve-
likimi skupinami/razredi ipd), so zahteve delovnega mesta strokovnih delavk
v vrtcu zaradi večje razvojne občutljivosti in relativno manjše samostojno-
sti predšolskega otroka gotovo drugačne. Ker posledično ocenjujemo, da na
osnovi študij izgorelosti učiteljev ne moremo neposredno sklepati na izgo-
relost in občutek samočinkovitosti strokovnih delavk v vrtcu, smo v okviru
raziskave želeli ugotoviti stopnjo izgorelosti in samoučinkovitosti pomočnic
² Termin »učitelj« je tukaj uporabljen kot generični pojem, s katerim želimo zaobjeti strokovne
delavce vrtca in pedagoške delavce osnovnih šol.
98
