Page 40 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 40
a Štemberger
da je potrebno zagotavljati možnost enakega dostopa do mobilne po-
vezanosti. Ob tem je potrebno poskrbeti tudi za tiste učence, ki morda
nimajo svojih mobilnih naprav (UNESCO 2013).
4. Zagotavljanje varne in odgovorne rabe mobilne tehnologije. Tudi mo-
bilne tehnologije seveda lahko pomenijo hitro dostopanje do neustre-
znih vsebin, pri čemer pa je spet potrebno poudariti pomembno vlogo
šole in učitelja. Učence je potrebno osveščati o varni rabi naprav, o
deljenju informacij, o komunikaciji, pa tudi o prepogosti rabi in odvi-
snosti od interneta. V tem kontekstu se poraja tudi razmislek o vplivu
na zdravje, npr. vprašanje poslabšanja vida zaradi majhnih ekranov,
elektromagnetno sevanje (UNESCO 2013).
5. Pripoznavanje dejstva, da se učenje lahko odvija v formalnih in neformal-
nih oblikah. Ker se učenje odvija povsod, so prav zaradi svoje mobilne
narave mobilni telefoni zelo primerni za različne situacije ter uporabni
tako v formalnem kot v neformalnem učenju. Učitelji lahko oblikujejo
naloge tako, da se učenci učijo izven šole in, kar je zelo pomembno, v
dejanskem okolju (npr. živalskem vrtu). Uporaba telefonov lahko pripo-
more k bolj osmišljenemu personaliziranemu in prilagodljivemu uče-
nju, zato ne gre le za novo tehnologijo, pač pa se na ta način oblikujejo
novi načini poučevanja in učenja (UNESCO 2012a).
6. Spremenjen kurikulum in načini ocenjevanja, ki so posledica spremenje-
nega načina učenja znotraj mobilnega učenja. Novi načini učenja in
kompetence, ki naj bi jih razvijali za 21. stoletje, ter različne pisme-
nosti seveda zahtevajo tudi razmislek o ustreznosti kurikuluma, učnih
dosežkov ter ocenjevanja, nove veščine morajo biti namreč ustrezno
umeščene in ocenjevane. Skladno z razvojem mobilne tehnologije se
je seveda razvila tudi mobilna pismenost, ki vsebuje tako jezik kot tudi
socialne interakcije na mobilnih platformah, kar je potrebo upoštevati
tudi v kurikulih (Walton 2009). Kot ocenjujejo v UNESCU (2012a), obsto-
ječi sistemi in načini ocenjevanja ne vključujejo teh elementov.
7. Profesionalni razvoj in usposabljanje učiteljev za učinkovito vključeva-
nje mobilnega učenja v učilnici. Da bi učitelji uspešno vključevali mo-
bilno tehnologijo v izobraževalno prakso, morajo biti ustrezno uspo-
sobljeni. Ob tem pri UNESCU poudarjajo, da bi se morali oblikovalci
politik kot tudi vodilni v vzgojo-izobraževalnih institucijah zavedati, da
je običajno pomembnejša naložba v usposabljanje učiteljev kot pa v
IKT-opremo. Učitelji, ki niso ustrezno opolnomočeni na tem področju,
namreč uporabljajo IKT v smislu uporabe starih stvari na nov način, na-
mesto da bi spremenili in izboljšali pristope v poučevanju in učenju.
40
da je potrebno zagotavljati možnost enakega dostopa do mobilne po-
vezanosti. Ob tem je potrebno poskrbeti tudi za tiste učence, ki morda
nimajo svojih mobilnih naprav (UNESCO 2013).
4. Zagotavljanje varne in odgovorne rabe mobilne tehnologije. Tudi mo-
bilne tehnologije seveda lahko pomenijo hitro dostopanje do neustre-
znih vsebin, pri čemer pa je spet potrebno poudariti pomembno vlogo
šole in učitelja. Učence je potrebno osveščati o varni rabi naprav, o
deljenju informacij, o komunikaciji, pa tudi o prepogosti rabi in odvi-
snosti od interneta. V tem kontekstu se poraja tudi razmislek o vplivu
na zdravje, npr. vprašanje poslabšanja vida zaradi majhnih ekranov,
elektromagnetno sevanje (UNESCO 2013).
5. Pripoznavanje dejstva, da se učenje lahko odvija v formalnih in neformal-
nih oblikah. Ker se učenje odvija povsod, so prav zaradi svoje mobilne
narave mobilni telefoni zelo primerni za različne situacije ter uporabni
tako v formalnem kot v neformalnem učenju. Učitelji lahko oblikujejo
naloge tako, da se učenci učijo izven šole in, kar je zelo pomembno, v
dejanskem okolju (npr. živalskem vrtu). Uporaba telefonov lahko pripo-
more k bolj osmišljenemu personaliziranemu in prilagodljivemu uče-
nju, zato ne gre le za novo tehnologijo, pač pa se na ta način oblikujejo
novi načini poučevanja in učenja (UNESCO 2012a).
6. Spremenjen kurikulum in načini ocenjevanja, ki so posledica spremenje-
nega načina učenja znotraj mobilnega učenja. Novi načini učenja in
kompetence, ki naj bi jih razvijali za 21. stoletje, ter različne pisme-
nosti seveda zahtevajo tudi razmislek o ustreznosti kurikuluma, učnih
dosežkov ter ocenjevanja, nove veščine morajo biti namreč ustrezno
umeščene in ocenjevane. Skladno z razvojem mobilne tehnologije se
je seveda razvila tudi mobilna pismenost, ki vsebuje tako jezik kot tudi
socialne interakcije na mobilnih platformah, kar je potrebo upoštevati
tudi v kurikulih (Walton 2009). Kot ocenjujejo v UNESCU (2012a), obsto-
ječi sistemi in načini ocenjevanja ne vključujejo teh elementov.
7. Profesionalni razvoj in usposabljanje učiteljev za učinkovito vključeva-
nje mobilnega učenja v učilnici. Da bi učitelji uspešno vključevali mo-
bilno tehnologijo v izobraževalno prakso, morajo biti ustrezno uspo-
sobljeni. Ob tem pri UNESCU poudarjajo, da bi se morali oblikovalci
politik kot tudi vodilni v vzgojo-izobraževalnih institucijah zavedati, da
je običajno pomembnejša naložba v usposabljanje učiteljev kot pa v
IKT-opremo. Učitelji, ki niso ustrezno opolnomočeni na tem področju,
namreč uporabljajo IKT v smislu uporabe starih stvari na nov način, na-
mesto da bi spremenili in izboljšali pristope v poučevanju in učenju.
40
