Page 44 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 44
a Štemberger
1. Uporaba mobilnih telefonov naj bo v razredu dovoljena in študentje
naj bodo spodbujeni k njihovi uporabi za učenje. Študentje med pre-
davanji uporabljajo mobilne telefone za pregled drsnic, za zapiske, pre-
gledujejo spletne strani, ki se povezujejo z vsebino predavanj.
2. Gradivo naj bo študentom dostopno v različnih formatih in oblikah, kar
je potrebno zaradi uporabe različnih naprav, operacijskih sistemov in
programske opreme.
3. Predavanja naj bodo posneta kot podkasti (angl. podcasts), pri čemer
je poudarjeno, da se tak način ne prilega predmetom, pri katerih je po-
trebna kompleksna demonstracija. Podkasti študentom omogočajo, da
za učenje porabijo čas med prehodi med dejavnostmi, med prevozom
itd.
4. Spletne strani in upravljanje sistemov učenja naj bodo primerni za mo-
bilne telefone, s čimer imajo študentje vedno omogočen odstop do
gradiva preko naprav. Eden izmed načinov so obstoječe aplikacije (ki
pa niso vedno prilagojene potrebam) ali pa uporaba Google Drivea ali
Dropboxa.
5. Študentom je potrebno priporočiti nekaj uporabnih aplikacij. Te so
oblikovane prav z namenom, da zmanjšajo slabosti mobilnih telefonov
(npr. majhen ekran). Obstajajo tudi seznami aplikacij po disciplinah, pri
čemer bi bilo smiselno med študenti vzpostaviti diskusijo o ustreznosti
teh predmetnospecifičnih aplikacij.
6. Spodbujanje študentov za vzpostavitev različnih vsebinskih skupin na
socialnih omrežjih. Študentje so namreč običajno člani ene ali več sku-
pin, ki se navezujejo na študij. Za njih so socialna omrežja pomembno
orodje za komuniciranje in sodelovanje s študenti
7. Priporočanje povezav do vsebin, ki so že ustvarjene na način, da so pri-
lagojene rabi na mobilnih telefonih. Študentje namreč pogosto iščejo
dodatno gradivo, ki je tudi dosegljivo na različnih straneh.
Kljub vsemu pa je potrebno poudariti, da je mobilno poučevanje in učenje
preko mobilnih naprav pogosto oteženo v fazi, ko študentje želijo dostopati
do materialov in aktivnosti. Gradiva so namreč le redko optimizirana za rabo
na pametnih telefonih, preobremenjenost omrežja pa povzroča tudi težave
pri iskanju informacij na spletu.
Zaključek
V prispevku smo predstavili m-učenje, ki ga lahko razumemo kot enega od
načinov rabe IKT v izobraževanju (UNESCO 2013), kot naslednje poglavje v
44
1. Uporaba mobilnih telefonov naj bo v razredu dovoljena in študentje
naj bodo spodbujeni k njihovi uporabi za učenje. Študentje med pre-
davanji uporabljajo mobilne telefone za pregled drsnic, za zapiske, pre-
gledujejo spletne strani, ki se povezujejo z vsebino predavanj.
2. Gradivo naj bo študentom dostopno v različnih formatih in oblikah, kar
je potrebno zaradi uporabe različnih naprav, operacijskih sistemov in
programske opreme.
3. Predavanja naj bodo posneta kot podkasti (angl. podcasts), pri čemer
je poudarjeno, da se tak način ne prilega predmetom, pri katerih je po-
trebna kompleksna demonstracija. Podkasti študentom omogočajo, da
za učenje porabijo čas med prehodi med dejavnostmi, med prevozom
itd.
4. Spletne strani in upravljanje sistemov učenja naj bodo primerni za mo-
bilne telefone, s čimer imajo študentje vedno omogočen odstop do
gradiva preko naprav. Eden izmed načinov so obstoječe aplikacije (ki
pa niso vedno prilagojene potrebam) ali pa uporaba Google Drivea ali
Dropboxa.
5. Študentom je potrebno priporočiti nekaj uporabnih aplikacij. Te so
oblikovane prav z namenom, da zmanjšajo slabosti mobilnih telefonov
(npr. majhen ekran). Obstajajo tudi seznami aplikacij po disciplinah, pri
čemer bi bilo smiselno med študenti vzpostaviti diskusijo o ustreznosti
teh predmetnospecifičnih aplikacij.
6. Spodbujanje študentov za vzpostavitev različnih vsebinskih skupin na
socialnih omrežjih. Študentje so namreč običajno člani ene ali več sku-
pin, ki se navezujejo na študij. Za njih so socialna omrežja pomembno
orodje za komuniciranje in sodelovanje s študenti
7. Priporočanje povezav do vsebin, ki so že ustvarjene na način, da so pri-
lagojene rabi na mobilnih telefonih. Študentje namreč pogosto iščejo
dodatno gradivo, ki je tudi dosegljivo na različnih straneh.
Kljub vsemu pa je potrebno poudariti, da je mobilno poučevanje in učenje
preko mobilnih naprav pogosto oteženo v fazi, ko študentje želijo dostopati
do materialov in aktivnosti. Gradiva so namreč le redko optimizirana za rabo
na pametnih telefonih, preobremenjenost omrežja pa povzroča tudi težave
pri iskanju informacij na spletu.
Zaključek
V prispevku smo predstavili m-učenje, ki ga lahko razumemo kot enega od
načinov rabe IKT v izobraževanju (UNESCO 2013), kot naslednje poglavje v
44
