Page 114 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 114
dnje gibalno učenje in poučevanje
preseganje otrokove cone udobja kot motivacijski
pristop vzgojitelja
Kako delujemo? Za prispodobo lahko uporabimo uveljavljeno razlago treh
con: udobja, optimalnosti in nevarnosti (White, 2009). Temeljna človekova po-
treba je varnost. Zato se najraje zadržujemo v coni udobja, v kateri se počuti-
mo varno, prijetno, sproščeno, to pa zato, ker je za ta status občutka značilna
relativno nizka raven stresnih hormonov. Ko otrok deluje v coni udobja, oprav-
lja vse gibalne storitve rutinsko in uporablja omejen nabor gibov ter gibalnih
struktur, kar zagotavlja stabilno raven gibalne učinkovitosti brez novih znanj,
nevarnosti, vznemirjenja …, zato v tej coni gibalne dejavnosti zanj ne pred-
stavljajo dodatnih obremenitev, ki so predpogoj za učinkoviti gibalni razvoj in
napredek v gibalni storilnosti. Z vidika pozitivnih razvojnih vplivov je najprim-
ernejše delovanje v coni optimalnosti, kjer na področju gibanja ne prevladuje
rutina in še ni prevelike nevarnosti oz. tveganj za poškodbe, ki lahko zavirajo
gibalni razvoj v zgodnjem otroštvu. Prehod iz cone udobja v optimalno cono
delovanja je pogosto povezan s strahom pred spremembami, z negotovostjo,
otroci se lahko počutijo ogrožene, zato jih moramo vzgojitelji pri vstopanju v
novo gibalno okolje podpirati tako s primernimi didaktičnimi metodami, učni-
mi oblikami in postopki kot tudi z zunanjo motivacijo.
notranja in zunanja motivacija pri gibalnem
poučevanju
Notranja motivacija je prirojeno, torej naravno nagnjenje k razvoju naših spos-
obnosti prek poučevanja, za katerega ni potrebna nikakršna zunanja spod-
buda (nagrada, priznanje, pohvala, nadomestilo itd.). Ko smo notranje moti-
virani, ne potrebujemo zunanjih ciljev in spodbud, zadošča pripravljenost po
gibanju, ki pa lahko razmeroma hitro upade, zato je zelo pomembno vzgo-
jiteljevo vključevanje elementov zunanje motivacije. Notranjo motivacijo lah-
ko razložimo s čustvenim modelom, pri katerem je npr. čustvo zanosa vodi-
lo, da nas sama gibalna aktivnost motivira, ker v njej uživamo in uresničujemo
cilj, da s svojimi gibalnimi sposobnostmi rešimo gibalni problem, premagamo
postavljeni izziv, izboljšamo prejšnji izid …
Zunanjo motivacijo predstavljajo motivacijske spodbude, ki izhajajo iz
okolja in so posredne, saj jih uporablja nekdo zunanji (starši, vzgojitelji, vrstni-
ki, mediji, oglaševalci itd.), da bi z njimi sprožil motivacijski proces. Takrat delu-
114
preseganje otrokove cone udobja kot motivacijski
pristop vzgojitelja
Kako delujemo? Za prispodobo lahko uporabimo uveljavljeno razlago treh
con: udobja, optimalnosti in nevarnosti (White, 2009). Temeljna človekova po-
treba je varnost. Zato se najraje zadržujemo v coni udobja, v kateri se počuti-
mo varno, prijetno, sproščeno, to pa zato, ker je za ta status občutka značilna
relativno nizka raven stresnih hormonov. Ko otrok deluje v coni udobja, oprav-
lja vse gibalne storitve rutinsko in uporablja omejen nabor gibov ter gibalnih
struktur, kar zagotavlja stabilno raven gibalne učinkovitosti brez novih znanj,
nevarnosti, vznemirjenja …, zato v tej coni gibalne dejavnosti zanj ne pred-
stavljajo dodatnih obremenitev, ki so predpogoj za učinkoviti gibalni razvoj in
napredek v gibalni storilnosti. Z vidika pozitivnih razvojnih vplivov je najprim-
ernejše delovanje v coni optimalnosti, kjer na področju gibanja ne prevladuje
rutina in še ni prevelike nevarnosti oz. tveganj za poškodbe, ki lahko zavirajo
gibalni razvoj v zgodnjem otroštvu. Prehod iz cone udobja v optimalno cono
delovanja je pogosto povezan s strahom pred spremembami, z negotovostjo,
otroci se lahko počutijo ogrožene, zato jih moramo vzgojitelji pri vstopanju v
novo gibalno okolje podpirati tako s primernimi didaktičnimi metodami, učni-
mi oblikami in postopki kot tudi z zunanjo motivacijo.
notranja in zunanja motivacija pri gibalnem
poučevanju
Notranja motivacija je prirojeno, torej naravno nagnjenje k razvoju naših spos-
obnosti prek poučevanja, za katerega ni potrebna nikakršna zunanja spod-
buda (nagrada, priznanje, pohvala, nadomestilo itd.). Ko smo notranje moti-
virani, ne potrebujemo zunanjih ciljev in spodbud, zadošča pripravljenost po
gibanju, ki pa lahko razmeroma hitro upade, zato je zelo pomembno vzgo-
jiteljevo vključevanje elementov zunanje motivacije. Notranjo motivacijo lah-
ko razložimo s čustvenim modelom, pri katerem je npr. čustvo zanosa vodi-
lo, da nas sama gibalna aktivnost motivira, ker v njej uživamo in uresničujemo
cilj, da s svojimi gibalnimi sposobnostmi rešimo gibalni problem, premagamo
postavljeni izziv, izboljšamo prejšnji izid …
Zunanjo motivacijo predstavljajo motivacijske spodbude, ki izhajajo iz
okolja in so posredne, saj jih uporablja nekdo zunanji (starši, vzgojitelji, vrstni-
ki, mediji, oglaševalci itd.), da bi z njimi sprožil motivacijski proces. Takrat delu-
114
