Page 149 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 149
igra kot sredstvo zgodnjega gibalnega poučevanja
igrami ob vodi, v vodi in pod vodo otroka pripravimo na to, da se brez strahu
privadi na vodo.
Elementarne igre lahko opredelimo kot športne igre, ki jih lahko v gibal-
ni dejavnosti uporabljamo kot glavno ali pomožno sredstvo za dosego ciljev
v uvodnem, glavnem in zaključnem delu vadbe. Ogrevanje z elementarnimi
igrami v uvodnem delu vadečim omogoča hkratno aktivno sodelovanje, kjer
se izbere dinamična igra, ki vpliva na krvožilni in dihalni aparat ter na usklaje-
no gibanje mišičnih skupin. Pravila igre so enostavna, tako da jih otroci hitro
razumejo. Struktura igre je preprosta, lahko temelji na zgodbah, ki z vključeva-
njem domišljijskega sveta otrokom približa učne cilje. Še posebej priporoča-
mo t. i. gibalno zgodbo, ki jo lahko pojmujemo kot domišljijsko zasnovano be-
sedno sporočilo vzgojitelja, s katerim otrokom osmisli gibanje, gibalne naloge
in gibalne probleme, da jih lažje, raje in učinkoviteje rešujejo v okviru zgodbe,
ampak na svojevrsten način.
Igra lahko postane intenzivnejša in povezana z glavnim delom vadbe-
ne enote, ki vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti. V zaključnem delu vad-
be elementarne igre omogočajo razvoj natančnosti (s ciljanjem v tarčo),
ravnotežja, prostorske orientacije in hitre odzivnosti (z manjšo dinamiko
gibanja).
Elementarne igre lahko delimo po vsebini in obliki. Po obliki so lahko in-
tenzivne ali umirjene. Intenzivne uporabljamo v pripravljalnem delu vadbe,
kjer otroke telesno in psihično pripravimo oz. ogrejemo za glavni del. Umir-
jene igre izberemo v zaključnem oz. sklepnem delu, kjer otrokom omogoči-
mo umirjanje, pri čemer pa ni nujen naveden vrstni red. Bistveni kriterij, kdaj
bo na vrsti katera oblika, je namreč usklajenost med informacijsko in ener-
gijsko komponento vadbene enote. V primeru, ko smo v prvem delu pouda-
rek namenili čuječnosti, umirjenosti, zbranosti, bomo v drugem delu postavili
v ospredje intenzivne, igrive oblike. M. Videmšek in M. Visinski (2011) sta ele-
mentarne igre sicer razdelili glede na dve starostni skupini: izvajanje v prvi
starostni skupini (od prvega do tretjega leta) poteka tako, da se otroci lovi-
jo, skrivajo, rajajo z uporabo pripomočkov ali brez njih, v drugi starostni sku-
pini (od tretjega do šestega leta) pa se otroci lovijo, tečejo skupinsko z menja-
vo mest, igrajo štafetne igre, igre ravnotežja, natančnosti, hitre odzivnosti, in
sicer brez uporabe pripomočkov ali z njimi. Tovrstni kriterij je priročen, zmanj-
šuje pa avtonomnost vzgojitelja, da oceni, kdaj je kakšna vsebina ali oblika za
otroke najprimernejša.
Naloge elementarnih iger v vadbeni enoti so lahko podpora za:
149
igrami ob vodi, v vodi in pod vodo otroka pripravimo na to, da se brez strahu
privadi na vodo.
Elementarne igre lahko opredelimo kot športne igre, ki jih lahko v gibal-
ni dejavnosti uporabljamo kot glavno ali pomožno sredstvo za dosego ciljev
v uvodnem, glavnem in zaključnem delu vadbe. Ogrevanje z elementarnimi
igrami v uvodnem delu vadečim omogoča hkratno aktivno sodelovanje, kjer
se izbere dinamična igra, ki vpliva na krvožilni in dihalni aparat ter na usklaje-
no gibanje mišičnih skupin. Pravila igre so enostavna, tako da jih otroci hitro
razumejo. Struktura igre je preprosta, lahko temelji na zgodbah, ki z vključeva-
njem domišljijskega sveta otrokom približa učne cilje. Še posebej priporoča-
mo t. i. gibalno zgodbo, ki jo lahko pojmujemo kot domišljijsko zasnovano be-
sedno sporočilo vzgojitelja, s katerim otrokom osmisli gibanje, gibalne naloge
in gibalne probleme, da jih lažje, raje in učinkoviteje rešujejo v okviru zgodbe,
ampak na svojevrsten način.
Igra lahko postane intenzivnejša in povezana z glavnim delom vadbe-
ne enote, ki vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti. V zaključnem delu vad-
be elementarne igre omogočajo razvoj natančnosti (s ciljanjem v tarčo),
ravnotežja, prostorske orientacije in hitre odzivnosti (z manjšo dinamiko
gibanja).
Elementarne igre lahko delimo po vsebini in obliki. Po obliki so lahko in-
tenzivne ali umirjene. Intenzivne uporabljamo v pripravljalnem delu vadbe,
kjer otroke telesno in psihično pripravimo oz. ogrejemo za glavni del. Umir-
jene igre izberemo v zaključnem oz. sklepnem delu, kjer otrokom omogoči-
mo umirjanje, pri čemer pa ni nujen naveden vrstni red. Bistveni kriterij, kdaj
bo na vrsti katera oblika, je namreč usklajenost med informacijsko in ener-
gijsko komponento vadbene enote. V primeru, ko smo v prvem delu pouda-
rek namenili čuječnosti, umirjenosti, zbranosti, bomo v drugem delu postavili
v ospredje intenzivne, igrive oblike. M. Videmšek in M. Visinski (2011) sta ele-
mentarne igre sicer razdelili glede na dve starostni skupini: izvajanje v prvi
starostni skupini (od prvega do tretjega leta) poteka tako, da se otroci lovi-
jo, skrivajo, rajajo z uporabo pripomočkov ali brez njih, v drugi starostni sku-
pini (od tretjega do šestega leta) pa se otroci lovijo, tečejo skupinsko z menja-
vo mest, igrajo štafetne igre, igre ravnotežja, natančnosti, hitre odzivnosti, in
sicer brez uporabe pripomočkov ali z njimi. Tovrstni kriterij je priročen, zmanj-
šuje pa avtonomnost vzgojitelja, da oceni, kdaj je kakšna vsebina ali oblika za
otroke najprimernejša.
Naloge elementarnih iger v vadbeni enoti so lahko podpora za:
149
