Page 207 - Drobnič Janez, Pelc Stanko, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Česnik Katarina, Cotič Nastja, Volmut Tadeja. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje v času covida-19. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 207
Domska vzgoja mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju na daljavo
resnejše ovire; čeprav bi moral prejemati terapijo, tega ni storil. M3: »Ma tak
tak. Sem misla, ka bo čist vrei, zaj je. Nič iz tega. Pač tote Timse sem se na-
učo uporabljat. Več se v domu naučiš. Saj nekaj malega sem se tudi, pač na
daljavo.« M4: »Bol, da ne. Brez veze vse skup. Da bi bil tu v domu, doma pa
ne.«
V1: »Začetek je bil kar težek, vendar sem kasneje že kar dobro obvladoval si-
tuacijo. Domska vzgoja na daljavo za otroke z motnjami v razvoju še zdaleč ni
primeren in nikakor se ne da s takšnim načinom dela doseči zadovoljivih re-
zultatov. Takšna oblika dela za otroke s posebnimi potrebami ni priporočljiva
in ne prinese želenih rezultatov.« V2: »Domska vzgoja na daljavo za otroke
in mladostnike z motnjami v duševnem razvoju je bila v dani situaciji edina
možnost, vendar se je izkazala neprimerna. V podobnih primerih se je treba
v bodoče takega pouka in vzgoje popolnoma izogniti.« V1: »Bilo je veliko pri-
lagajanja z moje strani in delo je bilo raztegnjeno čez cel dan, na 12 ur ali
več.« V2: »Domska vzgoja na daljavo za našo populacijo mladostnikov je po-
trdila pravilo, da omenjena populacija pri izobraževanju in vzgoji v vsakem
momentu potrebuje konstantni, izvirni socialni stik.«
Mladostniki z MDR in oba vzgojitelja navajajo, da so za pedagoško delo in
stike z vrstniki, vsem težavam navkljub, predvsem uporabljali IKT. Yazcayir in
Gurgur (2021) ugotavljata, da so starši poleg težav z IKT potrdili tudi, da je
bila najpomembnejša težava v pedagoškem procesu na daljavo ta, da so se
njihovi otroci in tudi oni sami zaradi bivanja v karanteni zelo dolgočasili in
bili preobremenjeni.
Sklepne ugotovitve
Rezultati raziskave kažejo, da tako mladostniki z MDR kot tudi vzgojitelji, ki
z njimi delajo, niso bili pripravljeni na domsko vzgojo na daljavo. Prav tako
oba vidika – (1) prehod na izvajanje domske vzgoje na daljavo ter (2) izkuš-
nje in doživljanje pedagoškega dela na daljavo mladostnikov z MDR in njiho-
vih vzgojiteljev – pokažeta, da je domska vzgoja na daljavo manj primerna.
Soočali so se številnimi tehničnimi vprašanji ter z drugimi medosebnimi iz-
zivi, hkrati pa je pomanjkanje takojšnje pomoči vneslo nekaj negotovosti v
njihova razmišljanja. Tudi vzgojitelja sta izpostavila nepripravljenost na tovr-
stno pedagoško prakso. Predvsem sta izpostavila dodatno učenje računalni-
ških veščin in prilagajanje pedagoške prakse, saj vseh ciljev »Vzgojnega pro-
grama« nista mogla izvesti. Številni moteči dejavniki (težave z IKT, pomanjka-
nje dostopa do računalnikov in interneta, čustvena nepripravljenost, slabo
strukturiran vsakdan, nizka motivacija, neustrezna komunikacija v družini,
odrezanost od druženja s prijatelji, pomanjkanje sodelovanja glede domske
207
resnejše ovire; čeprav bi moral prejemati terapijo, tega ni storil. M3: »Ma tak
tak. Sem misla, ka bo čist vrei, zaj je. Nič iz tega. Pač tote Timse sem se na-
učo uporabljat. Več se v domu naučiš. Saj nekaj malega sem se tudi, pač na
daljavo.« M4: »Bol, da ne. Brez veze vse skup. Da bi bil tu v domu, doma pa
ne.«
V1: »Začetek je bil kar težek, vendar sem kasneje že kar dobro obvladoval si-
tuacijo. Domska vzgoja na daljavo za otroke z motnjami v razvoju še zdaleč ni
primeren in nikakor se ne da s takšnim načinom dela doseči zadovoljivih re-
zultatov. Takšna oblika dela za otroke s posebnimi potrebami ni priporočljiva
in ne prinese želenih rezultatov.« V2: »Domska vzgoja na daljavo za otroke
in mladostnike z motnjami v duševnem razvoju je bila v dani situaciji edina
možnost, vendar se je izkazala neprimerna. V podobnih primerih se je treba
v bodoče takega pouka in vzgoje popolnoma izogniti.« V1: »Bilo je veliko pri-
lagajanja z moje strani in delo je bilo raztegnjeno čez cel dan, na 12 ur ali
več.« V2: »Domska vzgoja na daljavo za našo populacijo mladostnikov je po-
trdila pravilo, da omenjena populacija pri izobraževanju in vzgoji v vsakem
momentu potrebuje konstantni, izvirni socialni stik.«
Mladostniki z MDR in oba vzgojitelja navajajo, da so za pedagoško delo in
stike z vrstniki, vsem težavam navkljub, predvsem uporabljali IKT. Yazcayir in
Gurgur (2021) ugotavljata, da so starši poleg težav z IKT potrdili tudi, da je
bila najpomembnejša težava v pedagoškem procesu na daljavo ta, da so se
njihovi otroci in tudi oni sami zaradi bivanja v karanteni zelo dolgočasili in
bili preobremenjeni.
Sklepne ugotovitve
Rezultati raziskave kažejo, da tako mladostniki z MDR kot tudi vzgojitelji, ki
z njimi delajo, niso bili pripravljeni na domsko vzgojo na daljavo. Prav tako
oba vidika – (1) prehod na izvajanje domske vzgoje na daljavo ter (2) izkuš-
nje in doživljanje pedagoškega dela na daljavo mladostnikov z MDR in njiho-
vih vzgojiteljev – pokažeta, da je domska vzgoja na daljavo manj primerna.
Soočali so se številnimi tehničnimi vprašanji ter z drugimi medosebnimi iz-
zivi, hkrati pa je pomanjkanje takojšnje pomoči vneslo nekaj negotovosti v
njihova razmišljanja. Tudi vzgojitelja sta izpostavila nepripravljenost na tovr-
stno pedagoško prakso. Predvsem sta izpostavila dodatno učenje računalni-
ških veščin in prilagajanje pedagoške prakse, saj vseh ciljev »Vzgojnega pro-
grama« nista mogla izvesti. Številni moteči dejavniki (težave z IKT, pomanjka-
nje dostopa do računalnikov in interneta, čustvena nepripravljenost, slabo
strukturiran vsakdan, nizka motivacija, neustrezna komunikacija v družini,
odrezanost od druženja s prijatelji, pomanjkanje sodelovanja glede domske
207
